fbpx

Kategorija: Novice

Vlada sprejela predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas

Zakon z namenom ohranitve delovnih mest zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela delodajalcu zaradi nastopa okoliščin, kot jih opredeljuje ta zakon, omogoča odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (odreditev dela s skrajšanim delovnim časom).

Delodajalec, ki delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno začasno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo izplačanega nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom (delno povračilo nadomestila plače).
V časih gospodarske negotovosti zaradi upadanja naročil podjetjem v posameznih gospodarskih panogah se dodatno izkazuje potreba po ureditvi, ki uveljavljanje pravice do delnega povračila nadomestila plače v okviru tega ukrepa omogoča tudi delodajalcem iz posameznih sektorjev oziroma panog, torej samo po določenih panogah oziroma dejavnostih, ki bi se soočala z večjimi težavami (npr. težave v avtomobilski ali prehrambni industriji).
Ukrep se bo za posamezen sektor oziroma panogo aktiviral na podlagi odločitve Vlade, ki bo odločitev oblikovala na podlagi mnenja ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, Urada za makroekonomske analize in mnenja ministrstva, pristojnega za delo, glede stanja na trgu dela.
Gre za reševanje težav posameznih panog, ki so sicer ciklične oziroma začasne narave, torej ko se tak upad zgodi le v delu gospodarstva, zaradi česar se po splošnih pogojih ukrep ne bi mogel uporabiti, je pa to ohranjanje delovnih mest za gospodarstvo zelo koristno in potrebno.
Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev v treh delovnih dneh od zaključka posvetovanja ter v treh delovnih dneh nanj podati pisni odziv. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na način, običajen pri delodajalcu.
Delno povračilo nadomestila plače zaradi naravnih nesreč ali kriznih razmer bo mogoče uveljavljati za en dogodek za skupno obdobje največ šest mesecev v 24 mesecih od prve odreditve, ko trajajo razlogi za delo s skrajšanim delovnim časom.
Delodajalec lahko delavcu odreja delo s skrajšanim delovnim časom večkrat. Delno povračilo nadomestila plače zaradi začasnih okoliščin bo mogoče uveljavljati v obdobju, določenem s sklepom vlade, vendar največ za obdobje šestih mesecev. Višina delnega povračila nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 60 odstotkov izplačanega nadomestila plače brez prispevkov delodajalca (bruto I).

Vir: Vlada RS

P1 plus 2025 | Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

Namen razpisa

Namen produkta je hitrejše, lažje in ugodnejše pridobivanje bančnih kreditov mikro, malih in srednje velikih podjetij za izvedbo tehnološko zahtevnejših in/ali manj zahtevnejših projektov s poudarkom na podpori projektom na področju digitalizacije / zelenega / krožnega gospodarstva.

Vir: P1 plus 2025 | Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere – SPS

Višja najnižja urna postavka za začasno in občasno delo dijakov in študentov

V današnjem Uradnem listu RS je objavljen nov znesek najnižje bruto urne postavke za začasno in občasno delo dijakov in študentov v višini 7,34 evra. Nov znesek minimalne bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del bo začel veljati jutri.

Zakonsko določena bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov (na podlagi 130. c člena Zakona za uravnoteženje javnih financ) ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Ob spremembi minimalne plače minister, pristojen za delo, določi nov znesek minimalne bruto urne postavke.

Minister Luka Mesec je na podlagi 6. člena Zakona o minimalni plači določil znesek minimalne plače, ki za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2025, znaša 1.277,72 evra. Na tej podlagi je minister za delo določil novo minimalno bruto urno postavko za začasno in občasno delo dijakov in študentov, in sicer v višini 7,34 evra.
Nov znesek minimalne bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del bo začel veljati jutri.

S 1. marcem se bo zvišala tudi najnižja urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev, in sicer na 7,35 evra, najvišji dovoljeni dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo pa se z 10.781,07 evra zviša na 10.985,91 evra.

Na novo določeni znesek urne postavke velja od marca tekočega leta do izteka meseca februarja v naslednjem koledarskem letu (za januar in februar se torej še upošteva urna postavka, določena v predhodnem letu), medtem ko nova omejitev najvišjega letnega dohodka velja za tekoče koledarsko leto.

Za evropska podjetja na voljo 18 milijonov nepovratnih sredstev za varstvo intelektualne lastnine

Urad EU za intelektualno lastnino (angleško European Union Intellectual Property Office – EUIPO) je objavil razpis za pomoč malim in srednje velikim podjetjem (MSP) s sedežem v EU na področju intelektualne lastnine v letu 2025.

Razpis nudi MSP finančno podporo za dejavnosti na področju intelektualne lastnine, ki se bo izvajala v obliki štirih vavčerjev za intelektualno lastnino, s katerimi se bodo sofinancirali:

  • storitev predhodnega pregleda pravic intelektualne lastnine (IP Scan) in storitev predhodnega pregleda uveljavljanja pravic intelektualne lastnine (IP Scan Enforcement) (vavčer 1),
  • znamke in modeli (vavčer 2),
  • patenti (vavčer 3),
  • žlahtniteljske pravice v Skupnosti (vavčer 4).

Urad za intelektualno lastnino pri izvajanju storitve IP Scan tudi v letu 2025 ne sodeluje, saj za inovativna MSP s sedežem v Sloveniji izvaja podobno storitev (Prva informacija o intelektualni lastnini – Prva i) brezplačno.

Slovenskim MSP je na voljo tudi storitev predhodnega pregleda uveljavljanja pravic intelektualne lastnine IP Scan Enforcement, ki jo bodo izvajali strokovnjaki s področja intelektualne lastnine

Skupni proračun, ki je v letu 2025 na voljo za sofinanciranje ukrepov v okviru razpisa, znaša 18 milijonov evrov.

MSP lahko zaprosi za en vavčer na posamezno vrsto dejavnosti v zvezi z intelektualno lastnino.

Glede na vrsto dejavnosti se bodo uporabljala naslednja pravila sofinanciranja:

  • vavčer 1: 90 odstotkov vrednosti storitve IP Scan Enforcement (za Slovenijo je vrednost storitve ovrednotena na najvišji znesek 900 evrov);
  • vavčer 2: 75 odstotkov upravičenih pristojbin za varstvo znamk ali modelov na nacionalni, regionalni ali evropski ravni, 50 odstotkov upravičenih pristojbin za varstvo znamk ali modelov na mednarodni ravni;
  • vavčer 3: 75 odstotkov upravičenih pristojbin za varstvo na nacionalni ali evropski ravni ter poizvedbe o stanju tehnike, ki jih zagotovijo nacionalni uradi za intelektualno lastnino, 50 odstotkov pravni stroški za pripravo in vložitev novih evropskih patentnih prijav;
  • vavčer 4: 75 odstotkov za varstvo rastlinskih sort na ravni Skupnosti.

Najvišji zneski vavčerjev na upravičenca so:

  • 810 evrov za vavčer 1,
  • 700 evrov za vavčer 2,
  • 1000 evrov (pristojbine za storitev poizvedbe o stanju tehnike in nacionalno patentno varstvo) oziroma 2.500 evrov (pravni stroški priprave in vložitve novih evropskih patentnih prijav in patentno  varstvo na evropski ravni) za vavčer 3 in
  • 1500 evrov za vavčer 4.

Vloge na razpis je možno oddati od 3. februarja 2025 do 5. decembra 2025.

Razpis se izvaja v okviru Sklada za pomoč MSP (angleško Ideas Powered for Business SME Fund) in je del akcijskega načrta Evropske komisije za intelektualno lastnino. Pobudo sofinancirata Evropska komisija in EUIPO, izvaja pa se v sodelovanju z nacionalnimi in regionalnimi uradi za intelektualno lastnino iz Evropske unije.

Več informacij o Skladu za pomoč MSP lahko preberete na spletni strani EUIPO ali pa se udeležite spletnega seminarja, ki ga EUIPO organizira 18. februarja 2025.

Vir: Urad RS za intelektualno lastnino

MGTŠ: 10 milijonov evrov ugodnih mikrokreditov za mikro, mala podjetja in srednje velika podjetja

Preko Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) so mikro, malim in srednje velikim podjetjem ponovno na voljo ugodni mikrokrediti od 5000 evrov do 25.000 evrov s pomočjo katerih bodo lahko podjetja na enostaven in hiter način pridobila ugodne vire financiranja za manjše investicije ali obratna sredstva.

SPS je v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 5/2025 objavil javni razpis P7-2 2025 – Mikrokrediti 2025, ki ga razpisuje iz sredstev Sklada skladov SID banke. Sredstva je zagotovilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport iz Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014–2020 v sklopu izvajanja operacije Finančnih instrumentov 2014-2020. Za sredstva bodo lahko zaprosila mikro, mala podjetja in srednje velika podjetja z najmanj enim zaposlenim, ustanovljena pred 1. januarjem 2023, locirana v Kohezijski regiji Vzhodne ali Zahodne Slovenije.

Mikrokrediti so namenjeni financiranju stroškov, povezanih z nakupom nove opreme, nakupom patentiranih pravic, licenc ali kritju tekočih likvidnostnih potreb, kot so stroški materiala in trgovskega blaga, stroški storitev, plač zaposlenih ter drugih operativnih stroškov. 

Ključne značilnosti mikrokredita

  • višina kredita: od 5000 evrov do 25.000 evrov, z možnostjo odobritve ene vloge.
  • obrestna mera: 37,5-odstotka šestmesečnega EURIBORA + fiksni pribitek 0,8 odstotka
  • ročnost kredita: od 2 do 5 let.
  • moratorij: možnost koriščenja moratorija na odplačilo glavnice do 6 mesecev, ki se šteje v odplačilno dobo kredita.
  • kritje stroškov: kredit lahko krije do 100 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov projekta
  • zavarovanje: 8 menic podjetja.
  • brez stroškov vodenja in odobritve kredita.

Upravičeni stroški vključujejo

  • izdatke za materialne investicije (nakup nove opreme),
  • izdatke za nematerialne naložbe (patenti, licence, blagovne znamke),
  • izdatke za nakup materiala in trgovskega blaga,
  • stroške storitev,
  • stroške dela (neto plače, dohodnina, prispevki, povračilo stroškov prevoza, prehrane in regres za letni dopust),
  • zaračunan pripadajoči davek na dodano vrednost (DDV) na preostale upravičene stroške.

Zaradi digitaliziranih in optimiziranih postopkov je prijava nezahtevna. Vloge podjetja oddajo elektronsko preko ePortala na SPS. Javni razpis ima naslednja prijavna roka:  20. februar 2025 do 14. ure in 20. marec 2025 do 14. ure. Če bo po razpisanih sredstvih veliko povpraševanje, se lahko razpis predčasno zapre.

Javni razpis Mikrokrediti 2025 je dostopen na spletni strani SPS in v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 5/2025.

Vir: MGTŠ

Tržni inšpektorat RS: Začela se je uporaba nove standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2025)

S 1. januarjem 2025 je v uporabo stopila nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2025), ki je nadomestila staro klasifikacijo SKD 2008. Prevedbo dejavnosti, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, je AJPES izvedel avtomatično v sodelovanju s poslovnimi subjekti.

Kaj to pomeni za podjetja?

  • Samostojni podjetniki posamezniki (s.p.), sobodajalci: AJPES je za vas samodejno ali z vašo pomočjo prevedel obstoječe vpisane dejavnosti po SKD 2008 v Poslovnem registru Slovenije (PRS) v dejavnosti po SKD 2025. Kljub temu vam predlagamo, da preverite, ali prevedena dejavnost ustreza dejavnosti, ki jo dejansko opravljate.
  • Drugi poslovni subjekti (npr. d.o.o., d.d., društva, zavodi), ki imate dejavnosti določene v ustanovitvenem aktu, boste morali dejavnosti uskladiti s SKD 2025 ob prvi spremembi ustanovitvenega akta.

Pomembne povezave za več informacij:

Zakaj je to pomembno?

Pravočasna uskladitev vaših dejavnosti s SKD 2025 je pomembna, saj Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prepoveduje opravljanje dejavnosti ali dela, ki ni skladno z določeno oziroma registrirano dejavnostjo.

Vir: Tržni inšpektorat RS >>

MF: Začetek veljavnosti zakonskih sprememb za boljšo dostopnost do transakcijskih računov

Danes so začele veljati zakonske spremembe, ki omogočajo boljši dostop podjetij in potrošnikov do transakcijskih računov pri bankah ter bolj transparentno poslovanje bank v primeru zavrnitve odprtja transakcijskega računa.

Spremembe za boljši dostop podjetij in potrošnikov do transakcijskega računa pri bankah je prinesla decembra sprejeta novela Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.

Banke imajo sedaj možnost, da pred odločitvijo o zavrnitvi odprtja transakcijskega računa potrošniku ali podjetju oziroma namesto zaprtja transakcijskega računa uporabijo blažje ukrepe. Prav tako so banke v primeru zavrnitve odprtja transakcijskega računa ali v primeru njegovega zaprtja dolžne dokumentirati konkretne razloge za zavrnitev ali zaprtje transakcijskega računa ter o razlogih seznaniti uporabnika plačilnih storitev, če tega ne prepovedujejo predpisi.

Spremembe omogočajo tudi večjo dostopnost potrošnikov do osnovnega plačilnega računa. To je posebna kategorija transakcijskih računov, ki jo je uvedla evropska direktiva o plačilnih računih in je namenjena tistim potrošnikom, ki pri banki ne morejo odpreti transakcijskega računa.

Doslej so banke lahko potrošniku zavrnile odprtje osnovnega plačilnega računa, če so imele informacije, da je na transakcijskem računu potrošnika zaradi pomanjkanja denarnih sredstev na tem računu vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo. Po novem banke v teh primerih potrošnikom ne morejo več zavrniti odprtja osnovnega plačilnega računa.

Ker so potrošniki slabo obveščeni o pravici do odprtja osnovnega plačilnega računa, so bile sprejete tudi spremembe, ki izboljšujejo obveščenost potrošnikov o tej pravici. Med drugim mora banka potrošnika, ki mu zavrne odprtje transakcijskega računa ali mu transakcijski račun zapre, hkrati pisno seznaniti o pravici do osnovnega plačilnega računa.

Nenazadnje, v letošnjem letu namerava Ministrstvo za finance v zakonodaji, ki ureja področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, podrobneje urediti tudi postopek povratnih informacij med Uradom Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in bankami. Poglavitni namen te informacije bo namenjen bankam, in sicer zato, da ne bodo zapirale transakcijskih računov že v fazi prve izmenjave informacij, ko še ni znano, ali je sum glede pranja denarja utemeljen.
Vir: Ministrstvo za finance >>

FURS: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1O

Sporočamo, da je v Uradnem listu RS št.  104/24 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1O, ki v pravni red Republike Slovenije prenaša:

  • Direktivo Sveta (EU)  2020/285 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede posebne ureditve za mala podjetja in Uredbe (EU) št. 904/2010 glede upravnega sodelovanja in izmenjave informacij za namene spremljanja pravilne uporabe posebne ureditve za mala podjetja in
  • Direktivo Sveta (EU)  2022/542 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano vrednost.

Zakon vključuje tudi nekatere druge rešitve (uvedba skupin za DDV, obveznost predlaganja evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV,…). Zakon začne veljati 11. 12. 2024, nekatere določbe se začnejo uporabljati s 1. 1. 2025, nekatere pa kasneje.

Podrobnejša predstavitev sprememb bo objavljena v podrobnejšem opisu  Spremembe zakonodaje na področju DDV.

Vir: FURS >>