Mesec: januar 2024

Minimalna plača za delo, opravljeno po 1. januarju 2024, znaša 1.253,90 evra

V skladu z Zakonom o minimalni plači (ZminP) se minimalna plača enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta, ki je lani znašala 4,2 odstotka.

Pri uskladitvi se ob rasti cen življenjskih potrebščin upošteva tudi druge zakonske kriterije, kot so gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Uskladitev zneska minimalne plače se določi po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa nov znesek objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do konca januarja tekočega leta. Nov znesek minimalne plače velja za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja tekočega leta dalje.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je po predhodnem posvetu z vsemi ključnimi deležniki odločil za uskladitev zneska minimalne plače v višini 4,2 odstotka. V primerjavi z minimalno plačo v letu 2023, ki je znašala 1.203,36 evra bruto, bo nova minimalna plača višja za 50,54 evra. Nov znesek minimalne plače bo tako znašal 1.253,90 evra bruto.

”Leta 2018 smo postopoma v državnem zboru na pobudo Levice, sprejeli novo definicijo minimalne plače. Rezultati te spremembe so zgovorni. Primerjava sedemletnega obdobja od 2011 do 2017 in petletnega obdobja od 2018 do 2023 pokaže zanimive rezultate. Od leta 2011 do 2017 se je minimalna plača povečala za 17,4 odstotka, v zadnjih petih letih pa za 42,7 odstotka. Torej, za skoraj trikrat več. Povprečna plača se je v sedmih letih povečala za 10,3 odstotka, v zadnjih petih letih pa za 30,1 odstotka. Torej tudi za trikratnik. Pozitivni učinki naših ukrepov na področju minimalne plače so jasni,” sporoča minister Mesec.

Obenem minister dodaja, da moramo dati večji poudarek v prihodnje na dvig ostalih plač. Številni plačni razredi, tako v javnem in zasebnem sektorju so pod ravnjo minimalne plače. ”Pozicija vlade je, da letos minimalno plačo dvignemo za stopnjo inflacije, torej za 4,2 odstotka, hkrati pa kot minister za delo sprejemam dve pobudi sindikatov: Uveljaviti moramo pravilo »enka je minimalka« in opraviti nov izračun življenjskih stroškov, ki bo temeljil na posodobljenih podatkih dviga cen oziroma življenjskih stroškov,” dodaja minister.  

”Čas je, da minimalna plača postane osnovna plača in temelj vseh plačnih razredov, na čelu s plačami v javnem sektorju. Poleg minimalne plače moramo zato urediti tudi plačna razmerja glede ostalih plač. V skladu s tem pozivam sindikate in delodajalce, da letos ustrezno prenovimo kolektivne pogodbe v javnem in zasebnem sektorju. Delo vseh zaposlenih mora biti namreč ustrezno ovrednoteno in nagrajeno,” je zaključil minister. 

Vir: MDDSZ >>

20 milijonov nepovratnih sredstev za pomoč evropskim podjetjem na področju intelektualne lastnine

Urad EU za intelektualno lastnino (angleško European Union Intellectual Property Office – EUIPO) je objavil razpis za pomoč malim in srednje velikim podjetjem (MSP) s sedežem v EU na področju intelektualne lastnine.

Razpis (v angleškem jeziku) vključuje financiranje, ki bo potekalo v obliki štirih vavčerjev za intelektualno lastnino, s katerimi se bodo sofinancirali:

• storitev predhodnega pregleda pravic intelektualne lastnine (IP Scan) in storitev predhodnega pregleda uveljavljanja pravic intelektualne lastnine (IP Scan Enforcement) (vavčer 1),
• znamke in modeli (vavčer 2),
• patenti (vavčer 3),
• žlahtniteljske pravice (vavčer 4).

Urad RS za intelektualno lastnino pri izvajanju storitve IP Scan tudi v letu 2024 ne sodeluje, saj za inovativna MSP s sedežem v Sloveniji izvaja podobno storitev (Prva informacija o intelektualni lastnini – Prva i) brezplačno.

Izvajala pa se bo nova storitev predhodnega pregleda uveljavljanja pravic intelektualne lastnine IP Scan Enforcement, ki jo bodo izvajali strokovnjaki s področja intelektualne lastnine. Seznam strokovnjakov, ki bodo izvajali to storitev, bo objavljen na spletni strani urada.

Skupni proračun, ki je v letu 2024 na voljo za sofinanciranje ukrepov v okviru razpisa, znaša 20 milijonov evrov.

MSP lahko zaprosi za en vavčer na posamezno vrsto dejavnosti v zvezi z intelektualno lastnino.

Glede na vrsto dejavnosti se bodo uporabljala naslednja pravila sofinanciranja:

• vavčer 1: 90 odstotkov vrednosti storitve IP Scan Enforcement (za Slovenijo je vrednost storitve ovrednotena na najvišji znesek 900 evrov);
• vavčer 2: 75 odstotkov upravičenih pristojbin za varstvo znamk ali modelov na nacionalni, regionalni ali evropski ravni, 50 odstotkov upravičenih pristojbin za varstvo znamk ali modelov na mednarodni ravni;
• vavčer 3: 75 odstotkov upravičenih pristojbin za varstvo na nacionalni ali evropski ravni ter poizvedbe o stanju tehnike, ki jih zagotovijo nacionalni uradi za intelektualno lastnino, 50 odstotkov pravni stroški za pripravo in vložitev evropskih patentnih prijav;
• vavčer 4: 75 odstotkov za varstvo rastlinskih sort na ravni Skupnosti.

Najvišji zneski vavčerjev na upravičenca so:

• 810 evrov za vavčer 1,
• 1000 evrov za vavčer 2,
• 1500 evrov (pristojbine za patentno varstvo) oziroma 2.000 evrov (pravni stroški za evropske patentne prijave) za vavčer 3 in
• 1500 evrov za vavčer 4.

Vloge na razpis je možno oddati od 22. januarja 2024 do 6. decembra 2024. Pred oddajo prijave se morajo prijavitelji registrirati oziroma ustvariti uporabniški račun.

Razpis se izvaja v okviru Sklada za pomoč MSP (angleško Ideas Powered for Business SME Fund) in je del akcijskega načrta Evropske komisije za intelektualno lastnino. Pobudo sofinancirata Evropska komisija in EUIPO, izvaja pa se v sodelovanju z nacionalnimi in regionalnimi uradi za intelektualno lastnino iz Evropske unije.

Več informacij o Skladu za pomoč MSP lahko preberete na spletni strani EUIPO ali pa se udeležite spletnega seminarja, ki ga EUIPO organizira 6. februarja 2024.

Vir: Urad RS za intelektualno lastnino >>

MDDSZ: Obračun obveznega zdravstvenega prispevka in akontacije dohodnine

Novosti pri pripravi zahtevkov za refundacije nadomestil od januarja 2024 dalje

ZIUZDS

Obveščamo vas, da so bile v postopku priprave elektronskih zahtevkov in obračunov na portalu SPOT in pri kontrolah eZahtevkov, oddanih preko vmesnika eNDM, izvedene uskladitve z Zakonom o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS), Uradni list RS – 136/2023, Uredbeni del (uradni-list.si)  (Povezava na zunanjo povezavo) , ki je začel veljati 1.1.2024,

Nova izhodišča veljajo za vse zadržanosti od vključno 1.1.2024, torej za vse obračune za januar 2024 in nadaljnje mesece, ne glede na to, kdaj se je začasna zadržanost od dela pričela.

Najvišje nadomestilo
Doslej je bilo nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za delavce navzgor omejeno le s t.i. zgornjim limitom, to je s plačo, ki bi jo delavec dobil, če bi delal. Podatek o urni osnovi za delo na eObračunu sporoči delodajalec.
ZIUZDS uvaja najvišje nadomestilo, torej dodatni zgornji limit pri obračunu nadomestil plač. Najvišje nadomestilo je dvainpolkratnik zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji po podatkih SURS. Dodane informacije in natančni podatki o višini najvišjega nadomestila bodo objavljeni na povezavi Višina nadomestila  (Povezava na zunanjo povezavo).

Prehod v breme ZZZS od 31. delovnega dne
Za razloge 01-bolezen, 02-poškodba izven dela in 05-poškodba izven dela po tretji osebi:

• je bil za zadržanosti do vključno 28.02.2022 prehod v breme ZZZS od 31. delovnega dne,
• je bil za zadržanosti od vključno 1.3.2022 do vključno 31.12.2023 prehod v breme ZZZS od 21. delovnega dne,
• je za zadržanosti od vključno 1.1.2024 (ne glede na to, kdaj je prvi dan neprekinjene zadržanosti) prehod v breme ZZZS od 31. delovnega dne.

Za razloga zadržanosti 03-poklicna bolezen in 04-poškodba pri delu ni sprememb, saj je bil že do vključno 31.12.2023 prehod v breme ZZZS od 31. delovnega dne.

Primeri izračuna prvega dne v breme ZZZS in 91. koledarskega dne v breme ZZZS so razvidni iz priponke.
(Priponka: ZIUZDS – od 31. delovnega dne v breme v breme ZZZS – primeri.xlsx)

ePODK

V primeru darovanja krvi od 1.1.2024 dalje prejmejo zavarovanci, ki so upravičeni do nadomestila plače, elektronsko potrdilo o darovanju krvi (ePODK). Za januar 2024 in nadaljnje mesece se torej potrdila o darovanju krvi več ne prilagajo k eObračunu znotraj eZahtevka za refundacijo.

Seštevanje 80 dni v breme delodajalca  (3. odstavek 137. člena ZDR)
Kljub temu, da je prehod v breme ZZZS od 1.1.2024 od 31. delovnega dne zadržanosti, ostaja tudi v letu 2024 v veljavi dosedanja ureditev iz 3. odstavka 137. člena ZDR. Delodajalec torej tudi v koledarskem letu 2024 izplača v svoje breme za razloge 01-bolezen, 02-poškodba izven dela in 05-poškodba izven dela nadomestilo plače le za 80 delovnih dni. Za zadržanosti od vključno 81.delovnega dne vloži delodajalec eZahtevek za refundacijo, ki mu priloži skenirana dokazila o izplačilih nadomestil za prvih 80 delovnih dni. ZZZS prizna refundacijo nadomestila ob  da je o zadržanosti od dela od tega dne, odločil imenovani zdravnik ZZZS,

Recidiv – razlogi 01, 02. 05     (4. odstavek 137. člena ZDR)
V primeru t.i. recidiva, torej ko gre za novo zadržanost zaradi iste bolezni (razlog 01), poškodbe izven dela (razlog 02) ali poškodbe izven dela po tretji osebi (razlog 05), po prekinitvi krajši od 10 delovnih dni, od 1.1.2024 velja, da mora biti prejšnja zadržanost (pred prekinitvijo) krajša od 30 delovnih dni. 

Druge novosti pri elektronskih refundacijah

Uvedba kontrole pri oddaji eZahtevka preko vmesnika
Preko vmesnika od 19.1.2024 več ni možno oddati primerov, kjer je podatek na eZahtevku o številu eObračunov drugačen kot je število dejansko dodanih eObračunov.

Najnižje število ur mesečne obveznosti na eZahtevku
Ker se občasno pojavijo primeri, ko ima delodajalec v celotnem mesecu le 17 delovnih dni, je bila dosedanja spodnja meja za celomesečno obveznosti pri delodajalcu, ki se navede na eZahtevku za refundacije, iz 140 ur znižana na 136 ur.
Še vedno pa velja, da podatka  Skupno število ur mesečne obveznosti pri delodajalcu (StUrSkupno) in Povprečno število ur mesečne obveznosti pri delodajalcu (StUrPovprecno) pomenita celomesečno (dejansko oz. povprečno) delovno obveznost delodajalca ali neke organizacijske enote podjetja. Tudi za delavce, ki delajo krajši delovni čas od te celomesečne obveznosti pri delodajalcu (npr. zaradi zaposlitve za krajši delovni čas ali zaradi invalidnosti), se za preračune parametrov uporabi ta polna celomesečna delovna obveznost pri delodajalcu, zapisana na eZahtevku. Manjša mesečna obveznost delavca, ki predstavlja seštevek ur iz delovnega koledarja, se odraža le na eObračunu.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Vir: SPOT >>