Ker se 2. aprila 2024 izteče rok za oddajo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej), zavezance, ki s poslovanjem preko spletnih platform in dosegajo dohodke iz naslova opravljanja dejavnosti, pozivamo, da prejete dohodke vključijo v svoje davčne obračune.
Finančna uprava bo namreč prejete podatke iz naslova poslovanja preko spletnih platform uporabila pri izvajanju nadzorov nad prijavljenimi dohodki.
V sistem Flik se je vključila tudi Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP), kar pomeni, da lahko stranke odslej na spletu s Flikom plačujejo e-storitve proračunskih uporabnikov, med katerimi so tudi upravne enote, fakultete in knjižnice.
Flik je sodoben in preprost način plačil in nakazil med komitenti različnih bank v Sloveniji, ki je uporabnikom že dobro poznan.
Sprva je bil namenjen izvajanju enostavnih in takojšnjih plačil med strankami različnih slovenskih bank, sedaj pa omogoča tudi plačila na prodajnih mestih in na spletu.
Odslej je s storitvijo Flik tako omogočeno tudi plačevanje e-storitev proračunskih uporabnikov. Uporabniki sistema e-plačil UJP lahko s storitvijo Flik enostavno plačajo davke, sodne takse ali članarino za knjižnico. Na spletni strani UJP lahko uporabniki najdejo celoten nabor proračunskih uporabnikov, katerih storitve lahko na spletu plačajo s pomočjo Flika.
Uporabniki si želijo enostavnih digitalnih plačil
Hitra rast obsega spletnih plačil Flik dokazuje, da so uporabniki pričakovali enostavno obliko plačevanja. Flik je že v nekaj mesecih po uvedbi dosegel četrtinski delež vseh spletnih plačil v Sloveniji.
»UJP od leta 2012 upravlja sistem spletnih plačil, v katerem uporabniki z uporabo plačilnih kartic, spletne banke, mBills ter Valú Monete plačujejo storitve proračunskih uporabnikov. Želimo slediti in ustvarjati trende sodobnih plačil. Hitra rast uporabe kaže, da je bila odločitev pravilna. V UJP je delež Flik glede na druge načine plačil v mesecu februarju 2024 znašal 31,3 odstotka,« je ob tem povedala vršilka dolžnosti generalnega direktorja UJP Urška Kos.
Vključitev UJP v shemo Flik plačil pozdravljajo tudi v NLB, ki za UJP opravlja Flik plačila. »NLB je sistemska finančna institucija, ki med drugim stremi k poenostavitvi in digitalizaciji plačil. Delež gotovinskih plačil v Sloveniji je še vedno precej visok, zato si v NLB prizadevamo, da negotovinska plačila pridobijo enak status kot gotovinska. Večji delež negotovinskih plačil namreč prinaša številne prednosti, tako strankam, kot tudi prodajalcem in ne nazadnje tudi državi,« so zapisali v NLB.
Prednosti Flika
Sistem Flik omogoča zelo dobro uporabniško izkušnjo. Nudi hitro in zanesljivo plačevanje brez zamudnega vnašanja številk bančnega računa. Na podlagi podane telefonske številke ali elektronskega naslova plačnik v svojo Flik aplikacijo prejme zahtevek za plačilo, ki ga potrdi ali zavrne. S tem je postopek plačevanja zaključen, denar pa je v nekaj sekundah na računu prejemnika plačila.
Prednost Flika je, da je uporabnikom na voljo ves čas, saj ni vezan na delovni čas plačilnega prometa bank.
Kljub enostavnosti in hitrosti plačil je varnost vseskozi na prvem mestu. Plačevanje s Flikom je varno in izpolnjuje varnostne standarde Banke Slovenije in evropske direktive o plačilnih storitvah. Za varnost aplikacije Flik jamčijo slovenske banke.
Najvišje nadomestilo: Nadomestilo ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije.
Višina nadomestila plače je odvisna od osnove za nadomestilo, razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije.
Osnova za nadomestilo je zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela (razen, če ni imel plače oziroma osnove za plačilo prispevkov v celotnem preteklem koledarskem letu, oziroma le-te še ni imel do nastopa začasne zadržanosti od dela, ali pa se je zavarovanec poškodoval na poti na delo, preden je nastopil delo ali kadar o prihoda iz služenja vojaškega roka zaradi bolezni in poškodbe ne more nastopiti dela).
V primeru, da delodajalec oziroma pooblaščeni računovodski servis ne razpolaga s podatki o osnovi za nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, lahko od vključno 1. julija 2023 na podlagi elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela od FURS pridobi podatke za izračun osnove preko posebnega postopka na portalu SPOT.
Zgornji limit: Nadomestilo ne more biti višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan.
Najvišje nadomestilo: Nadomestilo ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Višina najvišjega nadomestila, ki se uporabi pri obračunu za posamezno obdobje zadržanosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, je razvidna iz pripete preglednice.
Spodnji limit:Nadomestilo za april 2022 in pretekle mesece ne more biti manjše od zajamčene plače. Nadomestilo za maj 2022 in naslednje mesece ne more biti manjše od 60% minimalne plače, ki je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Za zavarovanca, katerega osnova za plačilo prispevkov je nižja od 60% minimalne plače, je najnižje nadomestilo določeno v višini osnove, po kateri je zavarovan. Višina spodnjega limita, ki se uporabi pri obračunu za posamezno obdobje zadržanosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, je razvidna iz pripete preglednice.
Valorizacija
Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10, 94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 59/19, 81/19 – ZSDP-1C in 92/21 -ZSDP-1E; ZUTPG) predvideva uskladitev osnove za odmero nadomestila, vendar le v primeru, da ima zavarovanec osnovo najmanj iz predpreteklega koledarskega leta glede na obdobje zadržanosti. Uskladitev se opravi enkrat letno, in sicer 1. marca z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).
Dne 31.05.2012 je pričel veljati Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012, v nadaljevanju: ZUJF), ki v 6. členu spreminja odmerni odstotek za izračun nadomestila plače za prvih 90 koledarskih dni izplačila nadomestila plače, ki se izplačuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Za prvih 90 koledarskih dni se zniža odmerni odstotek za 10 odstotnih točk (v primerjavi z odmernim odstotkom po preteku 90 koledarskih dni) pri vseh razlogih začasne zadržanosti od dela, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni in poškodbe pri delu, nege družinskega člana, usposabljanja za rehabilitacijo otroka, transplantacije ter v primerih poškodb, nastalih pri aktivnostih iz 18. člena ZZVZZ, pri katerih ostane odmerni odstotek enak, ne glede na število dni zadržanosti v breme ZZZS. V primeru razloga za zadržanost 12 – Darovanje krvi, gre za nadomestilo v breme ZZZS za dan, ko delavec prostovoljno daruje kri in ne more iti za zadržanost nad 90 koledarskih dni. V primeru darovanja krvi odmerni odstotek znaša 100 %.
Posebnosti – Vojaški invalidi in civilni invalidi vojne – znižanje odmernega odstotka velja tudi za vojaške invalide in civilne invalide vojne, pri katerih za prvih 90 dni nadomestilo znaša 90 % od osnove v vseh primerih, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, nege družinskega člana, transplantacije, v primerih poškodb, nastalih pri aktivnostih iz 18. člena ZZVZZ ter darovanja krvi, ko nadomestilo znaša 100 % od osnove. Po preteku 90 koledarskih dni znaša nadomestilo pri vseh razlogih zadržanosti 100% od osnove.
Tabela o razlogih za zadržanost od dela in odmernih odstotkih
Znižanje odmernega odstotka, ki je določeno v 6. členu ZUJF, ne vpliva na odmerni odstotek za izračun nadomestila plače za zavarovance, ki so na dan uveljavitve ZUJF že upravičeni do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne glede na dejstvo, da se 90-dnevno obdobje prejemanja nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja še ni izteklo.
Pogoji za nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, zbirna preglednica razlogov zadržanosti in postopkov
Na povezavi ZZZS – Pogoji so podrobnejše informacije glede pogojev za nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta tej povezavi najdete tudi zbirno preglednico razlogov zadržanosti in postopkov, ki je tudi priloga Pravilnika o uveljavljanju izplačila nadomestila plač iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca.
Za izplačila od 1. 3. 2024 do 28. 2. 2025 znaša najnižja osnova za plačilo prispevkov 1.332,57 eur.
Najnižjo osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost določa četrti odstavek 144. člena ZPIZ-2. Za izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. 3. dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta.
Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju, za izplačila od 1. 3. 2024 do 28. 2. 2025 znaša 1.332,57 eur (60 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Za leto 2023 podatek o povprečni plači 2.220,95 eur).
Vir: FURS
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkovNaprejPolitika zasebnosti
