fbpx

Mesec: januar 2025

MGTŠ: 10 milijonov evrov ugodnih mikrokreditov za mikro, mala podjetja in srednje velika podjetja

Preko Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) so mikro, malim in srednje velikim podjetjem ponovno na voljo ugodni mikrokrediti od 5000 evrov do 25.000 evrov s pomočjo katerih bodo lahko podjetja na enostaven in hiter način pridobila ugodne vire financiranja za manjše investicije ali obratna sredstva.

SPS je v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 5/2025 objavil javni razpis P7-2 2025 – Mikrokrediti 2025, ki ga razpisuje iz sredstev Sklada skladov SID banke. Sredstva je zagotovilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport iz Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014–2020 v sklopu izvajanja operacije Finančnih instrumentov 2014-2020. Za sredstva bodo lahko zaprosila mikro, mala podjetja in srednje velika podjetja z najmanj enim zaposlenim, ustanovljena pred 1. januarjem 2023, locirana v Kohezijski regiji Vzhodne ali Zahodne Slovenije.

Mikrokrediti so namenjeni financiranju stroškov, povezanih z nakupom nove opreme, nakupom patentiranih pravic, licenc ali kritju tekočih likvidnostnih potreb, kot so stroški materiala in trgovskega blaga, stroški storitev, plač zaposlenih ter drugih operativnih stroškov. 

Ključne značilnosti mikrokredita

  • višina kredita: od 5000 evrov do 25.000 evrov, z možnostjo odobritve ene vloge.
  • obrestna mera: 37,5-odstotka šestmesečnega EURIBORA + fiksni pribitek 0,8 odstotka
  • ročnost kredita: od 2 do 5 let.
  • moratorij: možnost koriščenja moratorija na odplačilo glavnice do 6 mesecev, ki se šteje v odplačilno dobo kredita.
  • kritje stroškov: kredit lahko krije do 100 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov projekta
  • zavarovanje: 8 menic podjetja.
  • brez stroškov vodenja in odobritve kredita.

Upravičeni stroški vključujejo

  • izdatke za materialne investicije (nakup nove opreme),
  • izdatke za nematerialne naložbe (patenti, licence, blagovne znamke),
  • izdatke za nakup materiala in trgovskega blaga,
  • stroške storitev,
  • stroške dela (neto plače, dohodnina, prispevki, povračilo stroškov prevoza, prehrane in regres za letni dopust),
  • zaračunan pripadajoči davek na dodano vrednost (DDV) na preostale upravičene stroške.

Zaradi digitaliziranih in optimiziranih postopkov je prijava nezahtevna. Vloge podjetja oddajo elektronsko preko ePortala na SPS. Javni razpis ima naslednja prijavna roka:  20. februar 2025 do 14. ure in 20. marec 2025 do 14. ure. Če bo po razpisanih sredstvih veliko povpraševanje, se lahko razpis predčasno zapre.

Javni razpis Mikrokrediti 2025 je dostopen na spletni strani SPS in v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 5/2025.

Vir: MGTŠ

Tržni inšpektorat RS: Začela se je uporaba nove standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2025)

S 1. januarjem 2025 je v uporabo stopila nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2025), ki je nadomestila staro klasifikacijo SKD 2008. Prevedbo dejavnosti, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, je AJPES izvedel avtomatično v sodelovanju s poslovnimi subjekti.

Kaj to pomeni za podjetja?

  • Samostojni podjetniki posamezniki (s.p.), sobodajalci: AJPES je za vas samodejno ali z vašo pomočjo prevedel obstoječe vpisane dejavnosti po SKD 2008 v Poslovnem registru Slovenije (PRS) v dejavnosti po SKD 2025. Kljub temu vam predlagamo, da preverite, ali prevedena dejavnost ustreza dejavnosti, ki jo dejansko opravljate.
  • Drugi poslovni subjekti (npr. d.o.o., d.d., društva, zavodi), ki imate dejavnosti določene v ustanovitvenem aktu, boste morali dejavnosti uskladiti s SKD 2025 ob prvi spremembi ustanovitvenega akta.

Pomembne povezave za več informacij:

Zakaj je to pomembno?

Pravočasna uskladitev vaših dejavnosti s SKD 2025 je pomembna, saj Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prepoveduje opravljanje dejavnosti ali dela, ki ni skladno z določeno oziroma registrirano dejavnostjo.

Vir: Tržni inšpektorat RS >>

MF: Začetek veljavnosti zakonskih sprememb za boljšo dostopnost do transakcijskih računov

Danes so začele veljati zakonske spremembe, ki omogočajo boljši dostop podjetij in potrošnikov do transakcijskih računov pri bankah ter bolj transparentno poslovanje bank v primeru zavrnitve odprtja transakcijskega računa.

Spremembe za boljši dostop podjetij in potrošnikov do transakcijskega računa pri bankah je prinesla decembra sprejeta novela Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.

Banke imajo sedaj možnost, da pred odločitvijo o zavrnitvi odprtja transakcijskega računa potrošniku ali podjetju oziroma namesto zaprtja transakcijskega računa uporabijo blažje ukrepe. Prav tako so banke v primeru zavrnitve odprtja transakcijskega računa ali v primeru njegovega zaprtja dolžne dokumentirati konkretne razloge za zavrnitev ali zaprtje transakcijskega računa ter o razlogih seznaniti uporabnika plačilnih storitev, če tega ne prepovedujejo predpisi.

Spremembe omogočajo tudi večjo dostopnost potrošnikov do osnovnega plačilnega računa. To je posebna kategorija transakcijskih računov, ki jo je uvedla evropska direktiva o plačilnih računih in je namenjena tistim potrošnikom, ki pri banki ne morejo odpreti transakcijskega računa.

Doslej so banke lahko potrošniku zavrnile odprtje osnovnega plačilnega računa, če so imele informacije, da je na transakcijskem računu potrošnika zaradi pomanjkanja denarnih sredstev na tem računu vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo. Po novem banke v teh primerih potrošnikom ne morejo več zavrniti odprtja osnovnega plačilnega računa.

Ker so potrošniki slabo obveščeni o pravici do odprtja osnovnega plačilnega računa, so bile sprejete tudi spremembe, ki izboljšujejo obveščenost potrošnikov o tej pravici. Med drugim mora banka potrošnika, ki mu zavrne odprtje transakcijskega računa ali mu transakcijski račun zapre, hkrati pisno seznaniti o pravici do osnovnega plačilnega računa.

Nenazadnje, v letošnjem letu namerava Ministrstvo za finance v zakonodaji, ki ureja področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, podrobneje urediti tudi postopek povratnih informacij med Uradom Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in bankami. Poglavitni namen te informacije bo namenjen bankam, in sicer zato, da ne bodo zapirale transakcijskih računov že v fazi prve izmenjave informacij, ko še ni znano, ali je sum glede pranja denarja utemeljen.
Vir: Ministrstvo za finance >>