Mesec: julij 2025

Vlada potrdila zakonska predloga s področja kriptosredstev in izvedenih finančnih instrumentov

Vlada je danes potrdila predlog Zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev in predlog novele Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Z zakonoma želimo uskladiti obdavčitev dohodkov iz istovrstnih oziroma podobnih instrumentov ter zagotoviti jasno ureditev z minimalnimi administrativnimi obremenitvami.

Predlog Zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev

Z zakonom urejamo sistem in uvajamo obveznost plačevanja davka od dobička fizičnih oseb iz odsvojitve kriptosredstev, s čimer želimo zagotoviti večjo enakost davčne obravnave dohodkov iz različnih vrst finančnih naložb fizičnih oseb, pri čemer izhajamo iz načela, da naj bodo primerljivi dohodki približno enako obdavčeni.

Z zakonom se upoštevajo upravna enostavnost izvajanja zakona, tako za davčne zavezance kot za davčni organ, ter tudi pravna jasnost in gotovost pravil in njihova čim večja tehnološka nevtralnost. Slovenija s tem sledi trendom mednarodnega urejanja področja kriptosredstev, skladno z evropsko uredbo o trgih kriptosredstev (MiCA) ter upoštevaje okvir za poročanje in izmenjavo informacij o transakcijah s kriptosredstvi.

Ključne rešitve predloga zakona:

• Obdavčujejo se dobički, ki jih rezidenti Slovenije dosegajo v davčnem letu z odsvojitvijo kriptosredstev, razen dobičkov, ki so del podjetja fizične osebe, s katerim samostojno opravlja dejavnost.
• Odsvojitev kriptosredstva je menjava kriptosredstva za Fiat valuto ali prenos kriptosredstva v zameno za blago ali storitve ali vsak drug prenos kriptosredstva na drugo osebo ali subjekt. Odsvojitev ne zajema menjave kriptosredstva za druga kriptosredstva in tudi ne prenosov kriptosredstev med denarnicami istega imetnika. Opredelitev kriptosredstev sledi definiciji iz evropske uredbe pri čemer dodaja izjeme za določena kriptosredstva (na primer centralnobančne digitalne valute, elektronski denar, nenaložbeni non-fungible tokens, in podobno).
• Davčna osnova je dobiček iz odsvojitve kriptosredstev, dosežen v davčnem letu. Dobiček je razlika med seštevkom vrednosti ob odsvojitvi kriptosredstev, odsvojenih v davčnem letu, in seštevkom vrednosti ob pridobitvi kriptosredstev, pridobljenih v davčnem letu. Negativna razlika se prenese v naslednje davčno leto.
• Zavezanci morajo voditi evidenco pridobitev in odsvojitev kriptosredstev skupno za vsa imetništva kriptosredstev in jo na zahtevo predložiti davčnemu organu.
• Davek izračuna zavezanec sam v davčnem obračunu ter ga plača po proporcionalni stopnji 25 odstotkov v petnajstih dneh od predložitve davčnega obračuna.
• Višina obdavčitve je primerljiva z obdavčitvijo drugih kapitalskih dobičkov, vključno z dobički iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov.
• Ponudniki blaga in storitev v Sloveniji, ki bodo od zavezanca po tem zakonu prejeli kriptosredstva v zameno za blago ali storitve v vrednosti, ki presega tisoč evrov, morajo davčnemu organu poročati o pridobljenih kriptosredstvih ter zavezancu za davek.
• Iz obdavčitve se izvzemajo povečanja (in zmanjšanja) vrednosti kriptosredstev do dne začetka uporabe zakona (1. januar 2026).
• S posebnimi prehodnimi določbami se ureja alternativni način plačila dohodnine od dohodka iz opravljanja dejavnosti trgovanja s kriptosredstvi, doseženega v letih 2021-2025).
• Ureditev se začne uporabljati s 1. januarjem 2026. 

S predlagano ureditvijo Slovenija sledi mednarodnim standardom, zagotavlja pravno varnost in jasnost davčnim zavezancem ter prispeva k urejenemu razvoju trga kriptosredstev ob upoštevanju potreb gospodarstva in javnih financ.

Novela Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov

Z novelo se spreminja in dopolnjuje sistem davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, s čimer izpolnjujemo zaveze iz Strategije razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023-2030, in sicer se poenostavlja ureditev in povečuje jasnost obdavčitve.

Za izvedene finančne instrumente predlagamo obdavčitev po proporcionalni stopnji 25 odstotkov ne glede na obdobje imetništva oziroma čas, ki je minil od sklenitve posla. To ustreza stopnji dohodnine, ki že velja za obdavčitev kratkoročnih dobičkov iz kapitala, in stopnji obdavčitve dobičkov od odsvojitev kriptosredstev. Ureditev se začne uporabljati s 1. januarjem 2026.

Vir: Ministrstvo za finance

Nastanek obveznosti obračuna DDV od pridobitev blaga znotraj Unije in odbitek tega DDV

Pojasnilo FURS št. 4230-76/2025-1 z dne 14. 7. 2025

Zaradi več vprašanj glede nastanka obveznosti obračuna DDV od pridobitev blaga znotraj Unije in odbitka DDV v teh primerih v nadaljevanju povzemamo vsebino pojasnila št. 4230-750361/2012-2 z dne 20. 2. 2013.

1. Kdaj nastane obveznost obračuna DDV, če je dobavitelj izdal račun pred dobavo blaga znotraj Unije

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 v prvem odstavku 33. člena določa osnovno pravilo, po katerem obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. Nadalje ZDDV-1 v osmem odstavku 33. člena določa, da za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena tega zakona in za prenos blaga, ki ga opravi davčni zavezanec za namene svojega podjetja v drugo državo članico z oprostitvijo DDV, nastane obveznost obračuna DDV na dan izdaje računa, ali če račun ni bil izdan, 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

Za določitev nastanka obveznosti obračuna DDV v primerih, ko je račun izdan pred opravljeno dobavo, je treba poleg določb, ki neposredno urejajo nastanek obveznosti obračuna za dobave blaga znotraj Unije in pridobitve blaga znotraj Unije, upoštevati tudi določbo 81. člena ZDDV-1, ki ureja obveznost izdajanja računov ter določbe 32. člena ZDDV-1, ki pojasnijo pomen pojma »obdavčljivega dogodka« in pojma »obveznost obračuna DDV«.

Davčni zavezanec mora v skladu z 81. členom ZDDV-1 zagotoviti, da je za obravnavane dobave blaga izdan račun. Račun je dokument, ki se izda za dobavo blaga ali storitev, ki je dejansko opravljena.

Sedmi odstavek 81. člena ZDDV-1 določa rok za izdajo računa za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena tega zakona, in za opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES. Račun je treba izdati najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

V skladu z 32. členom ZDDV-1 »obdavčljivi dogodek« pomeni dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV. »Obveznost obračuna DDV« nastane, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi je plačilo lahko odloženo.

ZDDV-1 v prvem odstavku 34. člena ZDDV-1 določa, da pri pridobitvah blaga nastane obdavčljivi dogodek, ko je opravljena pridobitev blaga znotraj Unije. Pridobitev blaga se šteje za opravljeno, kadar se za dobavo podobnega blaga šteje, da je bila opravljena na ozemlju Slovenije. Drugi odstavek 34. člena zakona določa, da pri pridobitvah blaga znotraj Unije obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa. Če račun ni izdan, nastane obveznost obračuna DDV najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

Obdavčljivi dogodek pri pridobitvi blaga znotraj Unije tako sovpada z obdavčljivim dogodkom za dobavo blaga znotraj Unije, iz katere izhaja. Dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik.

Obdavčena pridobitev blaga znotraj Unije je opravljena, če je opravljena oproščena dobava blaga znotraj Unije. Tako dobava blaga znotraj Unije kot tudi pridobitev blaga znotraj Unije morata biti prikazani v obračunu DDV, dobava blaga znotraj Unije pa tudi v rekapitulacijskem poročilu. Primerjava rekapitulacijskih poročil in obračunov DDV med državami članicami ima svoj pomen le, kadar je obdavčljivi dogodek nastal v istem davčnem obdobju za dobavo kot za pridobitev blaga znotraj Unije.

Obveznost obračuna DDV za pridobitev blaga znotraj Unije kot tudi za dobavo blaga znotraj Unije je vezana na izdajo računa. Vendar pa sama izdaja računa ne pomeni tudi nastanka obdavčljivega dogodka, kar pomeni, da se izdaja računa pri obveznosti obračuna DDV uporabi šele takrat, ko je dobava blaga ali storitev oziroma pridobitev opravljena. V primeru, da račun ni bil izdan, pa nastane obveznost obračuna DDV najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek, saj se račun lahko izda od dneva dobave do skrajnega roka za obračun DDV.

V primerih, ko je račun izdan pred opravljeno dobavo blaga, še ne nastane obveznost obračuna DDV, ker obdavčljivi dogodek ni nastal in niso izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV.

Tako pri pridobitvah blaga znotraj Unije obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa le, če je račun izdan po opravljeni dobavi blaga in pred 15. dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.

Namen navedenih določb, ki urejajo nastanek obveznosti obračuna DDV pri dobavi oziroma pridobitvi blaga v oziroma iz Unije, in s tem povezan rok za izdajo računa pri dobavah blaga v Unijo je vsekakor, da so pridobitve blaga znotraj Unije prijavljene v istem davčnem obdobju, v katerem je dobava znotraj Unije vključena v rekapitulacijsko poročilo, s tem pa zagotovljena pravilnost izmenjanih informacij v določenem davčnem obdobju.

Iz tabele v nadaljevanju je razviden trenutek nastanka obveznosti obračuna DDV za dobave blaga znotraj Unije.

Iz spodnje tabele je razviden nastanek obveznosti obračuna DDV ter nastanek pravice do odbitka DDV za pridobitve blaga znotraj Unije.

2. Kdaj nastopi pravica do odbitka DDV, ki je obračunan od pridobitve blaga znotraj Unije

Na podlagi 62. člena ZDDV-1 nastane pravica do odbitka DDV v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV.

V skladu s c) točko prvega odstavka 67. člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec za uveljavljanje pravice do odbitka DDV za odbitke v zvezi s pridobitvami blaga znotraj Unije v obračunu DDV navesti vse podatke, ki so potrebni za izračun zneska DDV, ki ga je dolžan plačati za svoje pridobitve, in imeti račun. ZDDV-1 nadalje v šestem odstavku 67. člena določa, da lahko davčni zavezanec uveljavlja pravico do odbitka DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun DDV, če do poteka roka za predložitev obračuna DDV za to davčno obdobje razpolaga z dokumenti oziroma izpolnjuje formalnosti iz prvega odstavka tega člena

Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – Pravilnik v tretjem odstavku 107. člena pojasnjuje, da mora davčni zavezanec za uveljavljanje pravice do odbitka DDV od pridobitev blaga znotraj Unije do roka za predložitev obračuna DDV imeti račun ali drug dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za zagotovitev pravilnega obračuna DDV in v obračunu DDV izkazati podatek o znesku DDV, ki ga dolguje za blago, ki ga je uporabil oziroma ga je pridobil znotraj Unije.

Gre za poenostavitev, ki pomeni, da davčni zavezanec lahko odbije DDV, ki ga obračuna od pridobitev blaga znotraj Unije tudi, če račun ne izpolnjuje vseh pogojev iz 80.a do 84.a člena ZDDV-1, pod pogojem, da v obračunu DDV navede vse podatke, ki so potrebni za izračun zneska DDV, ki ga je dolžan plačati za svoje pridobitve blaga.

Pogoji za uveljavljanje odbitka DDV so tako izpolnjeni tudi v primeru, ko ima davčni zavezanec drug dokument, ki ima sestavine računa.

Iz navedenih določb izhaja, da ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, če ima račun oziroma drug dokument, ki ima sestavine računa, v trenutku, ko se izteče rok za predložitev obračuna DDV za obdobje, v katerem je nastala obveznost obračuna DDV. Tako sta izpolnjena zakonska pogoja, da pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV ter da ima davčni zavezanec račun, ko uveljavlja odbitek DDV.