Pojasnilo FURS št. 4230-76/2025-1 z dne 14. 7. 2025
Zaradi več vprašanj glede nastanka obveznosti obračuna DDV od pridobitev blaga znotraj Unije in odbitka DDV v teh primerih v nadaljevanju povzemamo vsebino pojasnila št. 4230-750361/2012-2 z dne 20. 2. 2013.
1. Kdaj nastane obveznost obračuna DDV, če je dobavitelj izdal račun pred dobavo blaga znotraj Unije
Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 v prvem odstavku 33. člena določa osnovno pravilo, po katerem obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. Nadalje ZDDV-1 v osmem odstavku 33. člena določa, da za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena tega zakona in za prenos blaga, ki ga opravi davčni zavezanec za namene svojega podjetja v drugo državo članico z oprostitvijo DDV, nastane obveznost obračuna DDV na dan izdaje računa, ali če račun ni bil izdan, 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.
Za določitev nastanka obveznosti obračuna DDV v primerih, ko je račun izdan pred opravljeno dobavo, je treba poleg določb, ki neposredno urejajo nastanek obveznosti obračuna za dobave blaga znotraj Unije in pridobitve blaga znotraj Unije, upoštevati tudi določbo 81. člena ZDDV-1, ki ureja obveznost izdajanja računov ter določbe 32. člena ZDDV-1, ki pojasnijo pomen pojma »obdavčljivega dogodka« in pojma »obveznost obračuna DDV«.
Davčni zavezanec mora v skladu z 81. členom ZDDV-1 zagotoviti, da je za obravnavane dobave blaga izdan račun. Račun je dokument, ki se izda za dobavo blaga ali storitev, ki je dejansko opravljena.
Sedmi odstavek 81. člena ZDDV-1 določa rok za izdajo računa za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena tega zakona, in za opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES. Račun je treba izdati najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.
V skladu z 32. členom ZDDV-1 »obdavčljivi dogodek« pomeni dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV. »Obveznost obračuna DDV« nastane, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi je plačilo lahko odloženo.
ZDDV-1 v prvem odstavku 34. člena ZDDV-1 določa, da pri pridobitvah blaga nastane obdavčljivi dogodek, ko je opravljena pridobitev blaga znotraj Unije. Pridobitev blaga se šteje za opravljeno, kadar se za dobavo podobnega blaga šteje, da je bila opravljena na ozemlju Slovenije. Drugi odstavek 34. člena zakona določa, da pri pridobitvah blaga znotraj Unije obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa. Če račun ni izdan, nastane obveznost obračuna DDV najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.
Obdavčljivi dogodek pri pridobitvi blaga znotraj Unije tako sovpada z obdavčljivim dogodkom za dobavo blaga znotraj Unije, iz katere izhaja. Dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik.
Obdavčena pridobitev blaga znotraj Unije je opravljena, če je opravljena oproščena dobava blaga znotraj Unije. Tako dobava blaga znotraj Unije kot tudi pridobitev blaga znotraj Unije morata biti prikazani v obračunu DDV, dobava blaga znotraj Unije pa tudi v rekapitulacijskem poročilu. Primerjava rekapitulacijskih poročil in obračunov DDV med državami članicami ima svoj pomen le, kadar je obdavčljivi dogodek nastal v istem davčnem obdobju za dobavo kot za pridobitev blaga znotraj Unije.
Obveznost obračuna DDV za pridobitev blaga znotraj Unije kot tudi za dobavo blaga znotraj Unije je vezana na izdajo računa. Vendar pa sama izdaja računa ne pomeni tudi nastanka obdavčljivega dogodka, kar pomeni, da se izdaja računa pri obveznosti obračuna DDV uporabi šele takrat, ko je dobava blaga ali storitev oziroma pridobitev opravljena. V primeru, da račun ni bil izdan, pa nastane obveznost obračuna DDV najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek, saj se račun lahko izda od dneva dobave do skrajnega roka za obračun DDV.
V primerih, ko je račun izdan pred opravljeno dobavo blaga, še ne nastane obveznost obračuna DDV, ker obdavčljivi dogodek ni nastal in niso izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV.
Tako pri pridobitvah blaga znotraj Unije obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa le, če je račun izdan po opravljeni dobavi blaga in pred 15. dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
Namen navedenih določb, ki urejajo nastanek obveznosti obračuna DDV pri dobavi oziroma pridobitvi blaga v oziroma iz Unije, in s tem povezan rok za izdajo računa pri dobavah blaga v Unijo je vsekakor, da so pridobitve blaga znotraj Unije prijavljene v istem davčnem obdobju, v katerem je dobava znotraj Unije vključena v rekapitulacijsko poročilo, s tem pa zagotovljena pravilnost izmenjanih informacij v določenem davčnem obdobju.
Iz tabele v nadaljevanju je razviden trenutek nastanka obveznosti obračuna DDV za dobave blaga znotraj Unije.
Iz spodnje tabele je razviden nastanek obveznosti obračuna DDV ter nastanek pravice do odbitka DDV za pridobitve blaga znotraj Unije.
2. Kdaj nastopi pravica do odbitka DDV, ki je obračunan od pridobitve blaga znotraj Unije
Na podlagi 62. člena ZDDV-1 nastane pravica do odbitka DDV v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV.
V skladu s c) točko prvega odstavka 67. člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec za uveljavljanje pravice do odbitka DDV za odbitke v zvezi s pridobitvami blaga znotraj Unije v obračunu DDV navesti vse podatke, ki so potrebni za izračun zneska DDV, ki ga je dolžan plačati za svoje pridobitve, in imeti račun. ZDDV-1 nadalje v šestem odstavku 67. člena določa, da lahko davčni zavezanec uveljavlja pravico do odbitka DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun DDV, če do poteka roka za predložitev obračuna DDV za to davčno obdobje razpolaga z dokumenti oziroma izpolnjuje formalnosti iz prvega odstavka tega člena
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – Pravilnik v tretjem odstavku 107. člena pojasnjuje, da mora davčni zavezanec za uveljavljanje pravice do odbitka DDV od pridobitev blaga znotraj Unije do roka za predložitev obračuna DDV imeti račun ali drug dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za zagotovitev pravilnega obračuna DDV in v obračunu DDV izkazati podatek o znesku DDV, ki ga dolguje za blago, ki ga je uporabil oziroma ga je pridobil znotraj Unije.
Gre za poenostavitev, ki pomeni, da davčni zavezanec lahko odbije DDV, ki ga obračuna od pridobitev blaga znotraj Unije tudi, če račun ne izpolnjuje vseh pogojev iz 80.a do 84.a člena ZDDV-1, pod pogojem, da v obračunu DDV navede vse podatke, ki so potrebni za izračun zneska DDV, ki ga je dolžan plačati za svoje pridobitve blaga.
Pogoji za uveljavljanje odbitka DDV so tako izpolnjeni tudi v primeru, ko ima davčni zavezanec drug dokument, ki ima sestavine računa.
Iz navedenih določb izhaja, da ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, če ima račun oziroma drug dokument, ki ima sestavine računa, v trenutku, ko se izteče rok za predložitev obračuna DDV za obdobje, v katerem je nastala obveznost obračuna DDV. Tako sta izpolnjena zakonska pogoja, da pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV ter da ima davčni zavezanec račun, ko uveljavlja odbitek DDV.
