Mesec: marec 2026

ZZZS: Poenoteni režimi gibanja med bolniško odsotnostjo

Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ), ki je začel veljati 1. januarja letos, je prinesel novosti glede bolniških odsotnosti, ki predvidevajo pisna navodila o ravnanju in tudi sankcije ob njihovi kršitvi. Pisna navodila, s katerimi morajo biti seznanjeni zavarovanci in njihovi delodajalci, zdaj predvidevajo 7 režimov gibanja, ki se razlikujejo glede na območje, kjer se zavarovanec oz. pacient lahko giblje, in glede na aktivnosti, ki jih lahko izvaja. Odločanje o odhodu v tujino je po novem zgolj v pristojnosti ZZZS. 

Predvideni režimi gibanja:

1. Počitek na domu 
2. Počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju prebivališča
3. Dovoljeno gibanje v kraju prebivališča 
4. Dovoljeno gibanje v kraju in izven kraja prebivališča
5. Nega 
6. Izolacija
7. Odhod v tujino – odobri le ZZZS

Režim gibanja se določi ob začetku začasne zadržanosti od dela in ob morebitni spremembi navodil o ravnanju. Režim gibanja opredeli zdravnik, ki odloča o začasni zadržanosti od dela. To je lahko osebni zdravnik ali imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija. 

S sprejetimi režimi gibanja je storjen prvi korak, ki zdravnikom po celi Sloveniji omogoča določanje poenotenih režimov in seznanitev zavarovancev z njimi. V naslednjem koraku, ko bo vzpostavljena še tehnična rešitev, bo režim gibanja z odprtjem bolniškega staleža in določitvijo režima avtomatično sporočen tako zavarovancem (na zVEM, po e-pošti) kot delodajalcem (na SPOT sistem). Zavarovanec danes navodila lahko prejme po e-pošti, ali na zVEM oz. mora sam pridobiti navodila od zdravnika (prek portala za paciente, kot natisnjen dokument v roke), delodajalcem pa se režim gibanja oz. navodilo o ravnanju za zdaj posreduje le na podlagi zahteve. 

Bolniška odsotnost je namenjena zdravljenju in čim hitrejši vrnitvi na delo. Zato mora zavarovanec upoštevati navodila zdravnika in predpisani režim gibanja. Posledice kršenja navodil o ravnanju pa pomenijo v primeru ugotovljene prve kršitve zabeleženje te kršitve (odločba ZZZS) in ob ponovni kršitvi v petih letih tudi odvzem neto nadomestila plače. Če je ugotovljeno opravljanje pridobitnega dela, pa gre za takojšen odvzem oz. izgubo neto nadomestila plače od dneva kršitve do konca bolniškega staleža (največ 30 dni).

Režime gibanja je pripravil ZZZS v sodelovanju z Razširjenim strokovnim kolegijem za družinsko medicino, Združenjem zdravnikov družinske medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu ter Odborom za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.

Več informacij 

Okrožnica ZZZS vsem splošnim ambulantam in otroškim ter šolskim dispanzerjem z dne 20. 3. 2026

Vir: ZZZS >>

Davčna obravnava odsvojitve slabljene finančne naložbe, vrednotene po nabavni vrednosti

Davčna obravnava odsvojitve slabljene finančne naložbe, vrednotene po nabavni vrednosti

Pojasnilo FURS št. 0920-1838/2026-2, z dne 20. 03. 2026

Na nas se obračate z vprašanjem o davčni obravnavi odsvojitve finančne naložbe, ki je bila v preteklosti slabljena, odhodki, ki so bremenili poslovni izid pa so bili na podlagi 22. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 iz davčne osnove izvzeti. Primer je opisan v nadaljevanju:

Družba A ima pripoznano finančno naložbo (v nadaljevanju: FN) v odvisno družbo B. Nabavna vrednost FN je znašala 100 denarnih enot (v nadaljevanju: DE). V preteklih obdobjih je družba A izvedla slabitve FN v skupnem znesku 40 DE. Knjigovodska vrednost FN tako trenutno znaša 60 DE. Slabitve so bile v obračunu DDPO davčno nepriznane v skladu z 22. členom ZDDPO-2. Družba bo FN naložbo prodala za 110 DE, torej za vrednost, ki presega tako knjigovodsko vrednost, kot tudi prvotno nabavno vrednost. Ob prodaji bodo izpolnjeni pogoji glede višine in trajanja udeležbe ter zaposlovanja iz 25. člena ZDDPO-2. V nadaljevanju vam odgovarjamo.

Prihodki, ki jih doseže družba z odsvojitvijo, do višine preteklega popravka vrednosti FN predstavljajo prihodke iz odprave slabitev, ki davčno niso bile priznane, zato jih družba izvzame iz davčne osnove na podlagi drugega odstavka 22. člena.

Iz opisanega primera izhaja, da je družba v preteklih obdobjih na podlagi oslabljenosti FN izvedla slabitve, tako nastale odhodke, ki so zniževali poslovni izid, pa je v skladu z prvim odstavkom 22. člena ZDDPO-2, kot davčno nepriznane, izvzela iz davčne osnove. V tekočem davčnem obdobju bo družba FN prodala in pri tem realizirala ceno, ki presega tako knjigovodsko vrednost, kot tudi prvotno nabavno vrednost. Iz prodajne cene izhaja, da vsaj v tekočem obdobju FN naložba očitno ni oslabljena. Njen popravek vrednosti tako ne odraža pravilnega oziroma resničnega stanja in bo najkasneje ob odsvojitvi odpravljen.

Ob odsvojitvi FN se odpravi njeno pripoznanje v poslovnih knjigah, razlika med prodajno ceno in knjigovodsko vrednostjo pa se pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotevalni finančni prihodek ali odhodek. Pri davčni obravnavi je treba ugotoviti, kolikšen del prihodkov ob odsvojitvi je posledica preteklih davčno nepriznanih odhodkov iz naslova slabitev. Z vidika davčne obravnave oziroma davčnih vrednosti torej prihodki, nastali ob odpravi popravka vrednosti, predstavljajo prihodke, ki izvirajo iz v preteklosti davčno nepriznanih odhodkov, nastalih zaradi slabitev FN. Zavezanec bo tako prihodke ob odsvojitvi v skupni vrednosti 50 DE (110 DE – 60 DE) v delu v katerem izvirajo iz popravka vrednosti FN, to je v znesku 40 DE izvzel iz davčne osnove v polju 2.4 davčnega obračuna, kot to določa drugi odstavek 22. člena ZDDPO-2.

Ker se v konkretnem primeru celoten pretekli popravek vrednosti (40 DE) davčno “poravna” preko izvzema prihodkov iz odprave oslabitve (DDPO 2.4), se ob odsvojitvi v zvezi z istimi slabitvami ne uveljavlja dodatnega priznavanja odhodkov po četrtem odstavku 22. člena ZDDPO-2 (DDPO 7.3 ). V primerih, ko prodajna cena ne doseže nabavne vrednosti, bi se del preteklih davčno nepriznanih slabitev, ki ni bil zajet z izvzemom prihodkov po drugem odstavku 22. člena, priznal kot davčni odhodek ob odsvojitvi po četrtem odstavku 22. člena in bi se izkazal v polju 7.3 (glej numerične primere v tabeli spodaj).

Prihodke v višini 10 DE, ki izvirajo iz presežka prodajne cene nad nabavno vrednostjo FN bo zavezanec, ob izpolnjevanju pogojev obravnaval po prvem odstavku 25. člena ZDDPO-2. To pomeni, da bo v primeru, da izpolnjuje pogoje glede višine in trajanja udeležbe ter zaposlovanja, v polju 2.6 izvzel 5 DE prihodkov. Posledično bo moral za 0,25 DE povečati davčno osnovo v polju 12.4, to je za znesek (pavšalnih) odhodkov, ki se v skladu s 26. členom ZDDPO-2 smatrajo, da se nanašajo na udeležbo v kapitalu družbe B.

Kot izhaja iz navedenega, se davčni dobiček iz odsvojitve za namene uporabe 25. člena ZDDPO-2 v primeru predhodno davčno nepriznanih slabitev ne določa zgolj kot razlika med prodajno ceno in knjigovodsko vrednostjo v obdobju odsvojitve. Pri prodaji je treba računovodski učinek razmejiti na (i) prihodke iz odprave slabitev do višine preteklega popravka vrednosti, ki davčno niso bili priznani, in se zato izvzamejo iz davčne osnove na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDDPO-2, ter (ii) preostali dobiček iz odsvojitve, ki predstavlja razliko med prodajno ceno in nabavno vrednostjo FN (po upoštevanju odprave slabitev), in je relevanten za uporabo 25. člena ZDDPO-2 (ob izpolnjevanju pogojev).

V vašem primeru računovodski dobiček 50 DE (110 – 60) vsebuje 40 DE prihodkov iz odprave slabitev (do višine preteklega popravka vrednosti), ki se na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDDPO-2 izvzamejo iz davčne osnove, ter 10 DE preostalega dobička iz odsvojitve (110 – 100), ki predstavlja davčno upoštevni dobiček za presojo in uveljavljanje izvzema po 25. členu ZDDPO-2.

Za celovitost pojasnila pojasnjujemo davčno obravnavo tudi v primeru prodajne cene višje od knjigovodske vrednosti in nižje od nabavne vrednosti ter prodajne cene nižje od knjigovodske vrednosti.

Če bi bila prodajna cena nižja od nabavne vrednosti, vendar višja od knjigovodske vrednosti, bi bil ob odsvojitvi praviloma izkazan računovodski dobiček (zaradi predhodnih slabitev). Prihodki, ki po vsebini predstavlja odpravo predhodno davčno nepriznanega popravka vrednosti, se izvzamejo iz davčne osnove na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDDPO-2. Hkrati pa se po četrtem odstavku 22. člena ZDDPO-2 davčno priznajo predhodno davčno nepriznani odhodki v višini razlike med celotnimi odhodki zaradi pretekle slabitve FN in izvzetimi prihodki, ki so posledica odhodkov zaradi pretekle slabitve FN. Ti v času odsvojitve priznani davčni odhodki so, ob izpolnjevanju pogojev, predmet izvzema 50% izgube na podlagi 25. člena ZDDPO-2.

Če bi bila prodajna cena nižja od knjigovodski vrednosti, bi se ob odsvojitvi FN naložbe na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZDDPO-2 v celoti priznali preteklo davčno nepriznani odhodki iz slabitev FN. Ti v času odsvojitve priznani davčni odhodki povečani za računovodske odhodke ob prodaji (razlika med KV in PC) pa so, ob izpolnjevanju pogojev, predmet izvzema 50% izgube na podlagi 25. člena ZDDPO-2.

Z namenom ponazoritve davčnih prilagoditev v davčnem obračunu v nadaljevanju podajamo tri primere, poleg primera, ki ga navajate v vprašanju še primera (2) s prodajno ceno (PC) 80 DE in 50 DE:

Tabela:  Numerični primeri z navedbo zaporednih številk v DDPO obrazcu

MGTŠ: Milijarda evrov za podporo in krepitev gospodarstva

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in SID Banka namenjata gospodarstvu milijardo evrov posojil za spodbujanje investicij in pomoč za prebroditev kriznih razmer. S tem ukrepom bo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v več letih prispevalo 270 milijonov evrov, SID banka pa bo dodala še 730 milijonov evrov, da bo podjetjem na voljo več sredstev.

Podpisana sporazuma o financiranju posojilnih skladov PS8 in PS9 v skupni vrednosti ene milijarde evrov sta namenjena spodbujanju investicij v gospodarstvu ter krepitvi obratnih sredstev podjetij v vseh fazah poslovanja.  S tem je vlada vzpostavila nov, stalno pripravljen mehanizem, ki bo podjetjem omogočal hiter dostop do posojil tudi v času kriz in drugih nepredvidljivih okoliščin zunaj nadzora posameznih podjetij na eni strani ter spodbudo za investiranje podjetij na drugi strani. Posojila SID banke bodo tako na voljo že prihodnji mesec. 

Sporazuma sta rezultat usklajevanj sprememb zakonodaje med številnimi deležniki znotraj državne uprave in gospodarstva in predstavljata lep primer oblikovanja učinkovitega finančnega mehanizma za podporo gospodarstvu

Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport: »Milijarda evrov podpore in pomoči gospodarstvu prihaja v pravem trenutku, da gospodarstvu na eni strani pomagamo premostiti krizne šoke, na drugi strani pa spodbuditi nov investicijski cikel. Pri tem mislim tako na spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij ter za sofinanciranje visokoproduktivnih naložb podjetij. Zaradi obsežnega prispevka države bodo podjetja prejela posojila pod ugodnimi pogoji, z moratoriji, ugodno obrestno mero in daljšimi ročnostmi. To je prava poteza v pravem trenutku, da slovensko gospodarstvo okrepimo za nove izzive s spodbudami za razvoj inovacij, za sprostitev investicij ter za likvidnostno razbremenitev podjetij.«

Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke: »S sklenitvijo sporazumov SID banka skupaj z državo vzpostavlja stabilen in dolgoročen finančni mehanizem, ki bo podjetjem omogočil tako nujno likvidnostno podporo v kriznih okoliščinah kot tudi financiranje razvojnih, raziskovalnih in investicijskih projektov. S tem krepimo učinkovito porabo javnih sredstev ter podjetjem omogočamo zanesljiv dostop do ugodnega financiranja, ko ga najbolj potrebujejo. Ob tem bomo postali še pomembnejši soustvarjalec pri spodbujanju razumevanja in vrednotenja intelektualne lastnine, saj bo ta lahko služila kot oblika zavarovanja posojil, kar pomembno prispeva k temu, da znanje postaja vse bolj prepoznan in uporaben finančni kapital slovenskega gospodarstva.«

Posojilni sklad PS9 – za krizne situacije in nepredvidene okoliščine

Sklad PS9 zagotavlja posojila za hitro in ciljno financiranje podjetij v času obstoječih ali prihodnjih kriznih šokov doma ali v svetu. Podjetja lahko pridobijo ugodna posojila z daljšimi ročnostmi, moratorijem na odplačilo in ugodnejšo obrestno mero. Skupna vrednost sklada PS9 znaša 500 milijonov evrov – ministrstvo prispeva 150 milijonov, SID banka pa 350 milijonov evrov. Upravičena so podjetja vseh velikosti, pri čemer se v zavarovanje posojila lahko vzame tudi intelektualna lastnina, kar dodatno spodbuja njeno uporabo pri financiranju podjetniških aktivnosti.

Posojilni sklad PS8 – za naložbe in dvig konkurenčnosti

Sklad PS8 je usmerjen v financiranje naložb ter raziskav, razvoja in inovacij, ki dvigujejo konkurenčnost in produktivnost slovenskih podjetij, ter v krepitev njihovih obratnih sredstev. Ta usmeritev financiranja  je ključna v obdobju, ko se je investicijska aktivnost opazno upočasnila. Podjetja lahko pridobijo posojila z daljšimi ročnostmi, moratoriji in ugodnimi obrestnimi merami. Skupni obseg sklada je 500 milijonov evrov – ministrstvo prispeva 120 milijonov, SID banka pa 380 milijonov evrov. Tudi tu bo možno zavarovanje posojil z intelektualno lastnino.

Vir: MGTŠ >>

FURS: Omilitev pogojev za vstop v sistem normiranih odhodkov

7. marca 2026 je začela veljati novela ZPZR-A, ki določa blažje pogoje za vstop oziroma ohranitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Uporablja se že v letu 2026. Med drugim je bila odpravljena tudi 5 letna prepoved vstopa v sistem normiranosti zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti oziroma izstopa iz sheme normiranih odhodkov.

26. februarja 2026 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (v nadaljevanju: novela ZPZR-A), ki je začela veljati 7. marca 2026.

Katere spremembe prinaša novela ZPZR-A? 

Sprememba limitov za vstop v sistem normiranih odhodkov

S spremembo tretjega in četrtega odstavka 6. člena ZPZR-A se spreminjajo pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov, in sicer lahko po novem zavezanci priglasijo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let pred tem davčnim letom ne presega:

− 120.000 evrov in je bil v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem letu obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega,

− 50.000 evrov in v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem letu ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega,

− 85.000 evrov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega odstavka (je bil v predhodnih dveh letih eno leto obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega, drugo leto pa ne).

S spremembo je bila tako odpravljena določba ZPZR, ki je vsebovala 5 letno prepoved priglasitve ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, v primeru izstopa iz sistema normiranosti oziroma v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti. Novost na področju limitov za vstop v sistem normiranih odhodkov je tudi, da se upošteva povprečje dveh zaporednih predhodnih davčnih let (pred spremembo se je namreč pri vstopu v normiranost upoštevalo le prihodke preteklega davčnega leta).

Spremenjen izračun limita za vstop v normiranost ob začetku opravljanja dejavnosti v primeru krajšega obdobja opravljanja dejavnosti v dveh predhodnih davčnih letih

Nov četrti odstavek 6. člena ZPZR določa pogoje za priglasitev normiranosti v primeru začetka opravljanja dejavnosti. Skladno z novim četrtim odstavkom 6. člena ZPZR, se pri presoji izpolnjevanja pogojev za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pri zavezancu, ki je v kateremkoli od dveh zaporednih predhodnih davčnih letih pred tem davčnim letom opravljal dejavnost le del davčnega leta, povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let pred tem davčnim letom, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, iz prejšnjega odstavka prilagodi sorazmerno glede na obdobje opravljanja dejavnosti v teh davčnih letih.

Primer:

Zavezanec, ki je v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih v vsakem davčnem letu (2024 in 2025) posebej opravljal dejavnost 3 mesece (90 dni v vsakem davčnem letu), lahko za ponovni vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v letu 2026 doseže maksimalne povprečne prihodke iz dejavnosti, ugotovljene po pravilih o računovodenju, v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih po formuli (gre za zavezanca, ki v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega).

Izračun povprečja prihodkov za vstop v normiranost v konkretnem primeru:

(število dni opravljanja dejavnosti v letu 2024 in 2025 (90+90)) / (skupno število dni v letih 2024 in 2025 (365+365)) X (limit prihodkov iz tretjega odstavka, glede na vključenost v zavarovanje (50.000 eurov)) = (180 / 730)  X  50.000 evrov = 12.328,77 evrov.

Zavezanec v našem primeru bo lahko vstopil v sistem normiranih odhodkov, če povprečje njegovih prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih letih ne bo presegalo 12.328,77 evrov.

Podrobnejša opredelitev pogoja »obvezno zavarovanje na podlagi samozaposlitve neprekinjeno za polni delovni čas vsaj devet mesecev«

Določen je nov šestnajsti odstavek 6. člena ZPZR, ki sledi odločitvi Ustavnega sodišča št. U-I-43/24-17, z dne 13. novembra 2025. Po novem se šteje, da je zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve neprekinjeno za polni delovni čas vsaj devet mesecev, če je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega.

Navedeno pomeni, da bodo pogoji za priznavanje višjih normiranih odhodkov (in tudi limitov za vstop in izstop iz sistema normiranih odhodkov) za razliko od preteklih let, izpolnjeni tudi v primeru:

– ko je zavezanec pol leta zavarovan za polni delovni čas iz naslova samozaposlitve, pol leta pa za polovični delovni čas (npr. za polovični pa iz naslova starševskega varstva), in tudi

– ko je zavezanec iz naslova samozaposlitve celotno leto zavarovan za 6 ur (2 uri pa iz drugega naslova).

Možnost naknadne priglasitve ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov zaradi omilitve pogojev po ZPZR-A

V prvem odstavku 4. člena novele ZPZR-A je določeno, da zavezanec, ki je do uveljavitve te novele oddal obračun (akontacije) dohodnine od dohodka iz dejavnosti in ni priglasil oziroma je izstopil iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026, izpolnjuje pa pogoje za priglasitev na podlagi spremenjenega 6. člena novele, lahko ne glede na prvi in drugi odstavek 53. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026 do 31. marca 2026.

V drugem odstavku 4. člena novele ZPZR-A je določeno, da zavezanec, ki je letu 2026 do uveljavitve novele na novo začel opravljati dejavnost in ni priglasil ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026, izpolnjuje pa pogoje za priglasitev iz spremenjenega 6. člena novele ZPZR-A, lahko dopolni prijavo za vpis v davčni register z izjavo, da za davčno leto 2026, v katerem je začel na novo opravljati dejavnost, uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjavo o izpolnjevanju pogojev na podlagi spremenjenega 6. člena novele, vse v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, do 31. marca 2026.

Zavezance, ki v letu 2026 želijo ugotavljati davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov in:

– se nahajajo v položaju iz prvega odstavka 4. člena ZPZR ali

– so v letu 2026 do uveljavitve novele ZPZR-A na novo začeli opravljati dejavnost ter se nahajajo v položaju iz drugega odstavka 4. člena ZPZR,

pozivamo, da do 31. marca 2026 preko sistema eDavki oddajo lastni dokument (NF-LD), s katerim priglasijo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026. Opozarjamo, da priglasitev sheme normiranih odhodkov v primerih iz 4. člena ZPZR-A po tem roku več ne bo mogoča.

Izenačitev pogojev za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v oddanih obračunih za leto 2025

Do spremembe pogojev za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je prišlo v času oddajanja davčnih obračunov za leto 2025. Zavezanci, ki bodo v davčnih obračunih za leto 2025 označili, da želijo iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, preiti na način ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, bodo priglasitev normiranosti za leto 2026, lahko izvedli tako pod pogoji ZPZR (upoštevajo se prihodki iz dejavnosti samo preteklega davčnega leta) kot tudi pod spremenjenimi pogoji iz novele ZPZR-A (upošteva se povprečje prihodkov iz dejavnosti v preteklih dveh letih in njihova sorazmernost glede na število dni poslovanja v preteklih dveh letih).

Uporaba pogojev priglasitve normiranosti po določbah ZPZR je mogoča le do roka za predložitev davčnih obračunov za leto 2025, to je do 31. marca 2026. Po tem roku se bodo upoštevale izključno določbe, ki so bile uvedene z novelo ZPZR-A.

Vir: FURS >>