Avtor: admin

ZZZS: Poenoteni režimi gibanja med bolniško odsotnostjo

Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ), ki je začel veljati 1. januarja letos, je prinesel novosti glede bolniških odsotnosti, ki predvidevajo pisna navodila o ravnanju in tudi sankcije ob njihovi kršitvi. Pisna navodila, s katerimi morajo biti seznanjeni zavarovanci in njihovi delodajalci, zdaj predvidevajo 7 režimov gibanja, ki se razlikujejo glede na območje, kjer se zavarovanec oz. pacient lahko giblje, in glede na aktivnosti, ki jih lahko izvaja. Odločanje o odhodu v tujino je po novem zgolj v pristojnosti ZZZS. 

Predvideni režimi gibanja:

1. Počitek na domu 
2. Počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju prebivališča
3. Dovoljeno gibanje v kraju prebivališča 
4. Dovoljeno gibanje v kraju in izven kraja prebivališča
5. Nega 
6. Izolacija
7. Odhod v tujino – odobri le ZZZS

Režim gibanja se določi ob začetku začasne zadržanosti od dela in ob morebitni spremembi navodil o ravnanju. Režim gibanja opredeli zdravnik, ki odloča o začasni zadržanosti od dela. To je lahko osebni zdravnik ali imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija. 

S sprejetimi režimi gibanja je storjen prvi korak, ki zdravnikom po celi Sloveniji omogoča določanje poenotenih režimov in seznanitev zavarovancev z njimi. V naslednjem koraku, ko bo vzpostavljena še tehnična rešitev, bo režim gibanja z odprtjem bolniškega staleža in določitvijo režima avtomatično sporočen tako zavarovancem (na zVEM, po e-pošti) kot delodajalcem (na SPOT sistem). Zavarovanec danes navodila lahko prejme po e-pošti, ali na zVEM oz. mora sam pridobiti navodila od zdravnika (prek portala za paciente, kot natisnjen dokument v roke), delodajalcem pa se režim gibanja oz. navodilo o ravnanju za zdaj posreduje le na podlagi zahteve. 

Bolniška odsotnost je namenjena zdravljenju in čim hitrejši vrnitvi na delo. Zato mora zavarovanec upoštevati navodila zdravnika in predpisani režim gibanja. Posledice kršenja navodil o ravnanju pa pomenijo v primeru ugotovljene prve kršitve zabeleženje te kršitve (odločba ZZZS) in ob ponovni kršitvi v petih letih tudi odvzem neto nadomestila plače. Če je ugotovljeno opravljanje pridobitnega dela, pa gre za takojšen odvzem oz. izgubo neto nadomestila plače od dneva kršitve do konca bolniškega staleža (največ 30 dni).

Režime gibanja je pripravil ZZZS v sodelovanju z Razširjenim strokovnim kolegijem za družinsko medicino, Združenjem zdravnikov družinske medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu ter Odborom za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.

Več informacij 

Okrožnica ZZZS vsem splošnim ambulantam in otroškim ter šolskim dispanzerjem z dne 20. 3. 2026

Vir: ZZZS >>

Davčna obravnava odsvojitve slabljene finančne naložbe, vrednotene po nabavni vrednosti

Davčna obravnava odsvojitve slabljene finančne naložbe, vrednotene po nabavni vrednosti

Pojasnilo FURS št. 0920-1838/2026-2, z dne 20. 03. 2026

Na nas se obračate z vprašanjem o davčni obravnavi odsvojitve finančne naložbe, ki je bila v preteklosti slabljena, odhodki, ki so bremenili poslovni izid pa so bili na podlagi 22. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 iz davčne osnove izvzeti. Primer je opisan v nadaljevanju:

Družba A ima pripoznano finančno naložbo (v nadaljevanju: FN) v odvisno družbo B. Nabavna vrednost FN je znašala 100 denarnih enot (v nadaljevanju: DE). V preteklih obdobjih je družba A izvedla slabitve FN v skupnem znesku 40 DE. Knjigovodska vrednost FN tako trenutno znaša 60 DE. Slabitve so bile v obračunu DDPO davčno nepriznane v skladu z 22. členom ZDDPO-2. Družba bo FN naložbo prodala za 110 DE, torej za vrednost, ki presega tako knjigovodsko vrednost, kot tudi prvotno nabavno vrednost. Ob prodaji bodo izpolnjeni pogoji glede višine in trajanja udeležbe ter zaposlovanja iz 25. člena ZDDPO-2. V nadaljevanju vam odgovarjamo.

Prihodki, ki jih doseže družba z odsvojitvijo, do višine preteklega popravka vrednosti FN predstavljajo prihodke iz odprave slabitev, ki davčno niso bile priznane, zato jih družba izvzame iz davčne osnove na podlagi drugega odstavka 22. člena.

Iz opisanega primera izhaja, da je družba v preteklih obdobjih na podlagi oslabljenosti FN izvedla slabitve, tako nastale odhodke, ki so zniževali poslovni izid, pa je v skladu z prvim odstavkom 22. člena ZDDPO-2, kot davčno nepriznane, izvzela iz davčne osnove. V tekočem davčnem obdobju bo družba FN prodala in pri tem realizirala ceno, ki presega tako knjigovodsko vrednost, kot tudi prvotno nabavno vrednost. Iz prodajne cene izhaja, da vsaj v tekočem obdobju FN naložba očitno ni oslabljena. Njen popravek vrednosti tako ne odraža pravilnega oziroma resničnega stanja in bo najkasneje ob odsvojitvi odpravljen.

Ob odsvojitvi FN se odpravi njeno pripoznanje v poslovnih knjigah, razlika med prodajno ceno in knjigovodsko vrednostjo pa se pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotevalni finančni prihodek ali odhodek. Pri davčni obravnavi je treba ugotoviti, kolikšen del prihodkov ob odsvojitvi je posledica preteklih davčno nepriznanih odhodkov iz naslova slabitev. Z vidika davčne obravnave oziroma davčnih vrednosti torej prihodki, nastali ob odpravi popravka vrednosti, predstavljajo prihodke, ki izvirajo iz v preteklosti davčno nepriznanih odhodkov, nastalih zaradi slabitev FN. Zavezanec bo tako prihodke ob odsvojitvi v skupni vrednosti 50 DE (110 DE – 60 DE) v delu v katerem izvirajo iz popravka vrednosti FN, to je v znesku 40 DE izvzel iz davčne osnove v polju 2.4 davčnega obračuna, kot to določa drugi odstavek 22. člena ZDDPO-2.

Ker se v konkretnem primeru celoten pretekli popravek vrednosti (40 DE) davčno “poravna” preko izvzema prihodkov iz odprave oslabitve (DDPO 2.4), se ob odsvojitvi v zvezi z istimi slabitvami ne uveljavlja dodatnega priznavanja odhodkov po četrtem odstavku 22. člena ZDDPO-2 (DDPO 7.3 ). V primerih, ko prodajna cena ne doseže nabavne vrednosti, bi se del preteklih davčno nepriznanih slabitev, ki ni bil zajet z izvzemom prihodkov po drugem odstavku 22. člena, priznal kot davčni odhodek ob odsvojitvi po četrtem odstavku 22. člena in bi se izkazal v polju 7.3 (glej numerične primere v tabeli spodaj).

Prihodke v višini 10 DE, ki izvirajo iz presežka prodajne cene nad nabavno vrednostjo FN bo zavezanec, ob izpolnjevanju pogojev obravnaval po prvem odstavku 25. člena ZDDPO-2. To pomeni, da bo v primeru, da izpolnjuje pogoje glede višine in trajanja udeležbe ter zaposlovanja, v polju 2.6 izvzel 5 DE prihodkov. Posledično bo moral za 0,25 DE povečati davčno osnovo v polju 12.4, to je za znesek (pavšalnih) odhodkov, ki se v skladu s 26. členom ZDDPO-2 smatrajo, da se nanašajo na udeležbo v kapitalu družbe B.

Kot izhaja iz navedenega, se davčni dobiček iz odsvojitve za namene uporabe 25. člena ZDDPO-2 v primeru predhodno davčno nepriznanih slabitev ne določa zgolj kot razlika med prodajno ceno in knjigovodsko vrednostjo v obdobju odsvojitve. Pri prodaji je treba računovodski učinek razmejiti na (i) prihodke iz odprave slabitev do višine preteklega popravka vrednosti, ki davčno niso bili priznani, in se zato izvzamejo iz davčne osnove na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDDPO-2, ter (ii) preostali dobiček iz odsvojitve, ki predstavlja razliko med prodajno ceno in nabavno vrednostjo FN (po upoštevanju odprave slabitev), in je relevanten za uporabo 25. člena ZDDPO-2 (ob izpolnjevanju pogojev).

V vašem primeru računovodski dobiček 50 DE (110 – 60) vsebuje 40 DE prihodkov iz odprave slabitev (do višine preteklega popravka vrednosti), ki se na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDDPO-2 izvzamejo iz davčne osnove, ter 10 DE preostalega dobička iz odsvojitve (110 – 100), ki predstavlja davčno upoštevni dobiček za presojo in uveljavljanje izvzema po 25. členu ZDDPO-2.

Za celovitost pojasnila pojasnjujemo davčno obravnavo tudi v primeru prodajne cene višje od knjigovodske vrednosti in nižje od nabavne vrednosti ter prodajne cene nižje od knjigovodske vrednosti.

Če bi bila prodajna cena nižja od nabavne vrednosti, vendar višja od knjigovodske vrednosti, bi bil ob odsvojitvi praviloma izkazan računovodski dobiček (zaradi predhodnih slabitev). Prihodki, ki po vsebini predstavlja odpravo predhodno davčno nepriznanega popravka vrednosti, se izvzamejo iz davčne osnove na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDDPO-2. Hkrati pa se po četrtem odstavku 22. člena ZDDPO-2 davčno priznajo predhodno davčno nepriznani odhodki v višini razlike med celotnimi odhodki zaradi pretekle slabitve FN in izvzetimi prihodki, ki so posledica odhodkov zaradi pretekle slabitve FN. Ti v času odsvojitve priznani davčni odhodki so, ob izpolnjevanju pogojev, predmet izvzema 50% izgube na podlagi 25. člena ZDDPO-2.

Če bi bila prodajna cena nižja od knjigovodski vrednosti, bi se ob odsvojitvi FN naložbe na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZDDPO-2 v celoti priznali preteklo davčno nepriznani odhodki iz slabitev FN. Ti v času odsvojitve priznani davčni odhodki povečani za računovodske odhodke ob prodaji (razlika med KV in PC) pa so, ob izpolnjevanju pogojev, predmet izvzema 50% izgube na podlagi 25. člena ZDDPO-2.

Z namenom ponazoritve davčnih prilagoditev v davčnem obračunu v nadaljevanju podajamo tri primere, poleg primera, ki ga navajate v vprašanju še primera (2) s prodajno ceno (PC) 80 DE in 50 DE:

Tabela:  Numerični primeri z navedbo zaporednih številk v DDPO obrazcu

MGTŠ: Milijarda evrov za podporo in krepitev gospodarstva

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in SID Banka namenjata gospodarstvu milijardo evrov posojil za spodbujanje investicij in pomoč za prebroditev kriznih razmer. S tem ukrepom bo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v več letih prispevalo 270 milijonov evrov, SID banka pa bo dodala še 730 milijonov evrov, da bo podjetjem na voljo več sredstev.

Podpisana sporazuma o financiranju posojilnih skladov PS8 in PS9 v skupni vrednosti ene milijarde evrov sta namenjena spodbujanju investicij v gospodarstvu ter krepitvi obratnih sredstev podjetij v vseh fazah poslovanja.  S tem je vlada vzpostavila nov, stalno pripravljen mehanizem, ki bo podjetjem omogočal hiter dostop do posojil tudi v času kriz in drugih nepredvidljivih okoliščin zunaj nadzora posameznih podjetij na eni strani ter spodbudo za investiranje podjetij na drugi strani. Posojila SID banke bodo tako na voljo že prihodnji mesec. 

Sporazuma sta rezultat usklajevanj sprememb zakonodaje med številnimi deležniki znotraj državne uprave in gospodarstva in predstavljata lep primer oblikovanja učinkovitega finančnega mehanizma za podporo gospodarstvu

Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport: »Milijarda evrov podpore in pomoči gospodarstvu prihaja v pravem trenutku, da gospodarstvu na eni strani pomagamo premostiti krizne šoke, na drugi strani pa spodbuditi nov investicijski cikel. Pri tem mislim tako na spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij ter za sofinanciranje visokoproduktivnih naložb podjetij. Zaradi obsežnega prispevka države bodo podjetja prejela posojila pod ugodnimi pogoji, z moratoriji, ugodno obrestno mero in daljšimi ročnostmi. To je prava poteza v pravem trenutku, da slovensko gospodarstvo okrepimo za nove izzive s spodbudami za razvoj inovacij, za sprostitev investicij ter za likvidnostno razbremenitev podjetij.«

Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke: »S sklenitvijo sporazumov SID banka skupaj z državo vzpostavlja stabilen in dolgoročen finančni mehanizem, ki bo podjetjem omogočil tako nujno likvidnostno podporo v kriznih okoliščinah kot tudi financiranje razvojnih, raziskovalnih in investicijskih projektov. S tem krepimo učinkovito porabo javnih sredstev ter podjetjem omogočamo zanesljiv dostop do ugodnega financiranja, ko ga najbolj potrebujejo. Ob tem bomo postali še pomembnejši soustvarjalec pri spodbujanju razumevanja in vrednotenja intelektualne lastnine, saj bo ta lahko služila kot oblika zavarovanja posojil, kar pomembno prispeva k temu, da znanje postaja vse bolj prepoznan in uporaben finančni kapital slovenskega gospodarstva.«

Posojilni sklad PS9 – za krizne situacije in nepredvidene okoliščine

Sklad PS9 zagotavlja posojila za hitro in ciljno financiranje podjetij v času obstoječih ali prihodnjih kriznih šokov doma ali v svetu. Podjetja lahko pridobijo ugodna posojila z daljšimi ročnostmi, moratorijem na odplačilo in ugodnejšo obrestno mero. Skupna vrednost sklada PS9 znaša 500 milijonov evrov – ministrstvo prispeva 150 milijonov, SID banka pa 350 milijonov evrov. Upravičena so podjetja vseh velikosti, pri čemer se v zavarovanje posojila lahko vzame tudi intelektualna lastnina, kar dodatno spodbuja njeno uporabo pri financiranju podjetniških aktivnosti.

Posojilni sklad PS8 – za naložbe in dvig konkurenčnosti

Sklad PS8 je usmerjen v financiranje naložb ter raziskav, razvoja in inovacij, ki dvigujejo konkurenčnost in produktivnost slovenskih podjetij, ter v krepitev njihovih obratnih sredstev. Ta usmeritev financiranja  je ključna v obdobju, ko se je investicijska aktivnost opazno upočasnila. Podjetja lahko pridobijo posojila z daljšimi ročnostmi, moratoriji in ugodnimi obrestnimi merami. Skupni obseg sklada je 500 milijonov evrov – ministrstvo prispeva 120 milijonov, SID banka pa 380 milijonov evrov. Tudi tu bo možno zavarovanje posojil z intelektualno lastnino.

Vir: MGTŠ >>

FURS: Omilitev pogojev za vstop v sistem normiranih odhodkov

7. marca 2026 je začela veljati novela ZPZR-A, ki določa blažje pogoje za vstop oziroma ohranitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Uporablja se že v letu 2026. Med drugim je bila odpravljena tudi 5 letna prepoved vstopa v sistem normiranosti zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti oziroma izstopa iz sheme normiranih odhodkov.

26. februarja 2026 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (v nadaljevanju: novela ZPZR-A), ki je začela veljati 7. marca 2026.

Katere spremembe prinaša novela ZPZR-A? 

Sprememba limitov za vstop v sistem normiranih odhodkov

S spremembo tretjega in četrtega odstavka 6. člena ZPZR-A se spreminjajo pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov, in sicer lahko po novem zavezanci priglasijo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let pred tem davčnim letom ne presega:

− 120.000 evrov in je bil v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem letu obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega,

− 50.000 evrov in v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem letu ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega,

− 85.000 evrov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega odstavka (je bil v predhodnih dveh letih eno leto obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega, drugo leto pa ne).

S spremembo je bila tako odpravljena določba ZPZR, ki je vsebovala 5 letno prepoved priglasitve ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, v primeru izstopa iz sistema normiranosti oziroma v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti. Novost na področju limitov za vstop v sistem normiranih odhodkov je tudi, da se upošteva povprečje dveh zaporednih predhodnih davčnih let (pred spremembo se je namreč pri vstopu v normiranost upoštevalo le prihodke preteklega davčnega leta).

Spremenjen izračun limita za vstop v normiranost ob začetku opravljanja dejavnosti v primeru krajšega obdobja opravljanja dejavnosti v dveh predhodnih davčnih letih

Nov četrti odstavek 6. člena ZPZR določa pogoje za priglasitev normiranosti v primeru začetka opravljanja dejavnosti. Skladno z novim četrtim odstavkom 6. člena ZPZR, se pri presoji izpolnjevanja pogojev za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pri zavezancu, ki je v kateremkoli od dveh zaporednih predhodnih davčnih letih pred tem davčnim letom opravljal dejavnost le del davčnega leta, povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let pred tem davčnim letom, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, iz prejšnjega odstavka prilagodi sorazmerno glede na obdobje opravljanja dejavnosti v teh davčnih letih.

Primer:

Zavezanec, ki je v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih v vsakem davčnem letu (2024 in 2025) posebej opravljal dejavnost 3 mesece (90 dni v vsakem davčnem letu), lahko za ponovni vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v letu 2026 doseže maksimalne povprečne prihodke iz dejavnosti, ugotovljene po pravilih o računovodenju, v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih po formuli (gre za zavezanca, ki v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega).

Izračun povprečja prihodkov za vstop v normiranost v konkretnem primeru:

(število dni opravljanja dejavnosti v letu 2024 in 2025 (90+90)) / (skupno število dni v letih 2024 in 2025 (365+365)) X (limit prihodkov iz tretjega odstavka, glede na vključenost v zavarovanje (50.000 eurov)) = (180 / 730)  X  50.000 evrov = 12.328,77 evrov.

Zavezanec v našem primeru bo lahko vstopil v sistem normiranih odhodkov, če povprečje njegovih prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih letih ne bo presegalo 12.328,77 evrov.

Podrobnejša opredelitev pogoja »obvezno zavarovanje na podlagi samozaposlitve neprekinjeno za polni delovni čas vsaj devet mesecev«

Določen je nov šestnajsti odstavek 6. člena ZPZR, ki sledi odločitvi Ustavnega sodišča št. U-I-43/24-17, z dne 13. novembra 2025. Po novem se šteje, da je zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve neprekinjeno za polni delovni čas vsaj devet mesecev, če je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega.

Navedeno pomeni, da bodo pogoji za priznavanje višjih normiranih odhodkov (in tudi limitov za vstop in izstop iz sistema normiranih odhodkov) za razliko od preteklih let, izpolnjeni tudi v primeru:

– ko je zavezanec pol leta zavarovan za polni delovni čas iz naslova samozaposlitve, pol leta pa za polovični delovni čas (npr. za polovični pa iz naslova starševskega varstva), in tudi

– ko je zavezanec iz naslova samozaposlitve celotno leto zavarovan za 6 ur (2 uri pa iz drugega naslova).

Možnost naknadne priglasitve ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov zaradi omilitve pogojev po ZPZR-A

V prvem odstavku 4. člena novele ZPZR-A je določeno, da zavezanec, ki je do uveljavitve te novele oddal obračun (akontacije) dohodnine od dohodka iz dejavnosti in ni priglasil oziroma je izstopil iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026, izpolnjuje pa pogoje za priglasitev na podlagi spremenjenega 6. člena novele, lahko ne glede na prvi in drugi odstavek 53. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026 do 31. marca 2026.

V drugem odstavku 4. člena novele ZPZR-A je določeno, da zavezanec, ki je letu 2026 do uveljavitve novele na novo začel opravljati dejavnost in ni priglasil ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026, izpolnjuje pa pogoje za priglasitev iz spremenjenega 6. člena novele ZPZR-A, lahko dopolni prijavo za vpis v davčni register z izjavo, da za davčno leto 2026, v katerem je začel na novo opravljati dejavnost, uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjavo o izpolnjevanju pogojev na podlagi spremenjenega 6. člena novele, vse v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, do 31. marca 2026.

Zavezance, ki v letu 2026 želijo ugotavljati davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov in:

– se nahajajo v položaju iz prvega odstavka 4. člena ZPZR ali

– so v letu 2026 do uveljavitve novele ZPZR-A na novo začeli opravljati dejavnost ter se nahajajo v položaju iz drugega odstavka 4. člena ZPZR,

pozivamo, da do 31. marca 2026 preko sistema eDavki oddajo lastni dokument (NF-LD), s katerim priglasijo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026. Opozarjamo, da priglasitev sheme normiranih odhodkov v primerih iz 4. člena ZPZR-A po tem roku več ne bo mogoča.

Izenačitev pogojev za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v oddanih obračunih za leto 2025

Do spremembe pogojev za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je prišlo v času oddajanja davčnih obračunov za leto 2025. Zavezanci, ki bodo v davčnih obračunih za leto 2025 označili, da želijo iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, preiti na način ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, bodo priglasitev normiranosti za leto 2026, lahko izvedli tako pod pogoji ZPZR (upoštevajo se prihodki iz dejavnosti samo preteklega davčnega leta) kot tudi pod spremenjenimi pogoji iz novele ZPZR-A (upošteva se povprečje prihodkov iz dejavnosti v preteklih dveh letih in njihova sorazmernost glede na število dni poslovanja v preteklih dveh letih).

Uporaba pogojev priglasitve normiranosti po določbah ZPZR je mogoča le do roka za predložitev davčnih obračunov za leto 2025, to je do 31. marca 2026. Po tem roku se bodo upoštevale izključno določbe, ki so bile uvedene z novelo ZPZR-A.

Vir: FURS >>

Določen znesek minimalne plače za 2026

V skladu z Zakonom o minimalni plači in novim izračunom minimalnih življenjskih stroškov v letu 2025 je minister Luka Mesec določil in uskladil nov znesek minimalne plače za leto 2026. Minimalna plača za delo, opravljeno od 1. januarja 2026 naprej, znaša 1.481,88 evra (cca. 1.000 evrov neto). Sklep o višini minimalne plače bo objavljen v Uradnem listu v petek, 30. januarja 2026.

V skladu s 3. členom Zakona o minimalni plači (ZMinP) se minimalna plača določi kot seštevek zneska minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za 20 odstotkov, in zneska davkov ter obveznih prispevkov za socialno varnost delavca. Upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti, se lahko minimalna plača določi tudi v višjem znesku, a ta znesek ne sme preseči seštevka zneska minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za 40 odstotkov, in zneska davkov ter obveznih prispevkov za socialno varnost.

17. decembra 2025 je Inštitut za ekonomska raziskovanja po naročilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravil nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki znašajo 791,07 evra. Nov znesek minimalne plače je bilo tako treba določiti v razponu med 1.372,03 in 1.648,28 evra. V skladu 4. členom ZMinP mora minister, pristojen za delo, na podlagi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov po posvetovanju s socialnimi partnerji v roku treh mesecev določiti novo višino minimalne plače.

Minister, pristojen za delo, mora po posvetovanju s socialnimi partnerji minimalno plačo vsako leto uskladiti tudi najmanj z zneskom rasti cen življenjskih potrebščin (5. člen). Za uskladitev minimalne plače se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta, ki znaša 2,7 odstotka. Uskladitev zneska minimalne plače se določi po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji, upoštevaje tudi rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je 16. januarja 2026 v skladu z zakonom opravil posvetovanje s socialnimi partnerji glede določitve in uskladitve zneska minimalne plače za leto 2026.

V skladu z določbami ZMinP je minister upoštevaje nov izračun minimalnih življenjskih stroškov v letu 2025, določil nov znesek minimalne plače v višini 1.442,92 evra. Ob tem pa je sprejel odločitev o uskladitvi novega zneska minimalne plače, upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin (december/december) v višini 2,7 odstotka.

Minimalna plača za delo, opravljeno od 1. januarja 2026 naprej, tako znaša 1.481,88 evra (bruto).

Vir: MDDSZ >>

Zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas

Vlada je z namenom ohranjanja delovnih mest s 5. decembrom 2025 aktivirala tako imenovano shemo skrajšanega delovnega časa za obdobje od 5. decembra 2025 do 5. marca 2026. Namenjena je podjetjem v težavah v desetih dejavnostih. 

Shema skrajšanega delovnega časa (SDČ) je namenjena podjetjem v težavah, ki poslujejo v naslednjih panogah:

• C.14 Proizvodnja oblačil,
• C.15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov iz drugih materialov,
• C.17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja,
• C.18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa,
• C.23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov,
• C 24 Proizvodnja kovin,
• C.25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav,
• C.29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic,
• C.30 Proizvodnja drugih vozil in plovil,
• C.31 Proizvodnja pohištva.

Shema SDČ omogoča ohranitev delovnih mest tistim delodajalcem, ki zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela ob nastopu zakonsko določenih okoliščin, na katere delodajalci ne morejo vplivati in ne morejo preprečiti njihovega začasnega negativnega vpliva na obseg njihovega poslovanja in s tem na začasno nemožnost zagotavljanja zadostnega obsega dela delavcem (na primer upad naročil, težave na izvoznih trgih in podobno). Delodajalec lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, zaposlenega za polni delovni čas, pri čemer mu mora zagotavljati delo vsaj za polovični delovni čas, delodajalec pa lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa uveljavlja delno povračilo nadomestila plače.

Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev v treh delovnih dneh od zaključka posvetovanja ter v treh delovnih dneh nanj podati pisni odziv. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na način, običajen pri delodajalcu.

Splošni pogoji za uveljavitev pravice do delnega povračila nadomestila plače so:  

• da je delodajalec pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije, ali 
• da je delodajalec fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost, vpisana v Register kmetijskih gospodarstev,

ter po lastni oceni najmanj 30 odstotkom delavcev mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela, pod pogojem, da:

• nad njim na dan vložitve vloge ni začet postopek stečaja in ni v postopku likvidacije;
• ima izpolnjene vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, oziroma, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje vloge znaša manj kot 50 evrov;
• ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine.

Za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače mora delodajalec vložiti vlogo v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.

Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 60 odstotkov izplačanega nadomestila plače brez prispevkov delodajalca (bruto I), pri čemer delno povračilo nadomestila plače ne more biti višje od 50 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plače za pretekli mesec z zahtevkom za izplačilo, ki ga vloži pri zavodu na podlagi odločbe o delnem povračilu nadomestila plače, vendar najpozneje v sedmih mesecih od njene dokončnosti.

Pravice in obveznosti delavca, ki mu je odrejen skrajšan delovni čas, so naslednje:

• za čas, ko dejansko dela, je upravičen do plačila za delo, 
• za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, ima pravico do nadomestila plače, kot je določena za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (to je 80 odstotkov njegove povprečne plače), pri čemer nadomestilo plače ne sme znašati manj kot del minimalne plače, sorazmeren obsegu razlike med skrajšanim in polnim delovnim časom, delavec pa ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene z zakonom,
• na zahtevo delodajalca mora ponovno pričeti opravljati delo s polnim delovnim časom, 
• v času odrejenega skrajšanega delovnega časa se je v roku petih delovnih dni dolžan prijaviti v evidenco delavcev, vključenih v shemo skrajšanega delovnega časa pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in o tem obvestiti delodajalca,
• v času odrejenega skrajšanega delovnega časa ima pravico in dolžnost vključitve v usposabljanje in izobraževanje.

Namen usposabljanja in izobraževanja je v krepitvi kompetenc in povečevanju zaposljivosti delavcev. Delavec se lahko usposablja ali izobražuje z uporabo spletne učne platforme za samostojno učenje, ki jo zagotavlja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ali se v usposabljanja ali izobraževanje vključi pri zunanjem izvajalcu. Delavec in zavod se dogovorita o vrsti usposabljanja ali izobraževanja, v katerega se bo delavec vključil v času odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Delavec je za vsako uro dejanske prisotnosti v programu usposabljanja ali izobraževanja upravičen do dodatka za vključitev in do povračila potnih stroškov. Seznam razpoložljivih usposabljanj in izobraževanj je objavljen na spletni strani zavoda. Delavcu, ki uspešno zaključi program usposabljanja ali izobraževanja, zavod v roku 30 dni od predložitve dokazila o uspešnem zaključku, izplača denarno nagrado v višini 100 evrov.

Obveznosti delodajalca, vključenega v shemo SDČ, so naslednje:

• v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače mora delodajalec delavcem redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo,
• v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še mesec dni po tem obdobju ne sme odpuščati delavcev,
• v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom,
• voditi mora evidenco o izrabi delovnega časa.

Če delodajalec krši svoje obveznosti ali če se ugotovi, da je v postopku predložil neresnična dokazila, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.

Vir: MDDSZ

Zimski regres za delavce

Z zakonom se uvaja nova delovnopravna pravica – pravica do zimskega regresa, do katerega bodo upravičeni vsi delavci.

Zimski regres znaša 638,86 evra in bo izplačan do 18. decembra 2025.

S prehodno določbo se za leto 2025 določa izjema od tega pravila, in sicer lahko delodajalec v primeru nelikvidnosti določi kasnejši rok za izplačilo za leto 2025 – in sicer do 31. marca 2026, ne da bi moralo biti to dopuščeno tudi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.

S prehodno določbo pa se določa še ena izjema – delodajalcu se ob izpolnjevanju zakonskih pogojev omogoča kasnejši rok izplačila 3/4 višine zimskega regresa za leto 2025. Delodajalcu, pri katerem v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 ni prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu oziroma pri katerem ni nastala obveznost izplačila dobička, možnost nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, obveznost izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026, se omogoča, da lahko za leto 2025 izplača 1/4 zimskega regresa do 18. decembra 2025, preostanek zimskega regresa (3/4) pa najpozneje do 31. marca 2026.

Izjeme glede kasnejšega izplačila zimskega regresa ne veljajo za javni sektor.

Novosti pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v letu 2026

Državni Zbor je 11. novembra 2025 na izredni seji sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), s katerim se spreminjajo pogoji za vstop in izstop iz sistema normiranih odhodkov.

ZPZR je bil v Uradnem listu RS objavljen 19. novembra 2025 (Uradni list RS, št. 91/25), veljati pa je začel 20. novembra 2025. Novosti iz ZPZR veljajo že za davčno leto 2026.

I. Spremembe pri vstopu v sistem normiranih odhodkov

Skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZPZR se spreminjajo prihodkovni pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov. Zavezanec, ki bo za leto 2026 želel preiti iz ugotavljanja davčne osnove po dejanskih odhodkih v ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, bo to lahko storil pod pogojem, da njegovi prihodki ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v letu 2025:

• ne bodo presegali 50.000 evrov (prej 30.000 evrov), ali
• ne bodo presegali 120.000 evrov (prej 60.000 evrov) in je bil zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev;
• ne bodo presegali 120.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva (prej 60.000 evrov), ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodarstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v primerih zavezancev iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 (kmečka gospodinjstva, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih/normiranih odhodkih)

Bistvena novost: S tretjim odstavkom 6. člena ZPRZ se za vstop v sistem normiranih odhodkov dodaja tudi nov pogoj, in sicer davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ne bodo mogli priglasiti zavezanci, ki so v določenem obdobju pred priglasitvijo prenehali opravljati dejavnost oziroma so izstopili iz sistema normiranosti. Kot določa tretji odstavek, lahko zavezanec priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če je od izstopa iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ali od prenehanja opravljanja dejavnosti preteklo več kot pet davčnih let, pri čemer se davčno leto prenehanja opravljanja dejavnosti ne upošteva (poleg tega morajo biti izpolnjeni tudi prihodkovni pogoji). V prehodnih določbah, in sicer v drugem odstavku 20. člena ZPRZ, je dodatno določeno, da se omenjena določba uporablja za vse izstope iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, za vsa prenehanja opravljanja dejavnosti oziroma za vsa prenehanja ugotavljanja davčne osnove po drugem odstavku 47. člena ZDoh-2 od 1. januarja 2026 dalje. Drugače povedano, zavezanec bo lahko (ponovno) vstopil v sistem normiranosti (ob izpolnjevanju prihodkovnega pogoja), če je izstopil iz sistema normiranih odhodkov oz. prenehal opravljati dejavnost v letu 2025 ali prej.

Primeroma to pomeni, da zavezanec, ki bo 10. januarja 2026 prenehal z opravljanjem dejavnosti (zaprtje s.p., deregistracija sobodajalstva, ipd.), nato pa bo s 1. junijem 2026 ponovno registriral dejavnost, normiranosti ne bo mogel priglasiti. Glede na določbo tretjega odstavka, bo omenjeni zavezanec normiranost lahko priglasil (ob predpostavki, da bo dejavnost kontinuirano registrirana celoten čas), šele s 1. januarjem 2032.

II. Spremembe pri izstopu iz sistema normiranih odhodkov 

Skladno s trinajstim odstavkom 6. člena ZPRZ, mora zavezanec za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ter voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih mora voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let presega:

• 120.000 evrov v primeru izpolnjenega pogoja obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v obeh davčnih letih  (»redni s.p.« v obeh predhodnih letih),
• 50.000 evrov v primeru neizpolnjenega pogoja obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v obeh davčnih letih (»popoldanski s.p.« v obeh predhodnih letih),
• 85.000 evrov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega odstavka (v enem letu »redni s.p.«, v drugem letu »popoldanski s.p.«),
• 120.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, če je zavezanec iz šestega odstavka tega člena.

Navedeni pogoji se tako upoštevajo že za izstop v letu 2026 na podlagi povprečja prihodkov za leti 2024 in 2025.

Novost: Skladno s štirinajstim odstavkom 6. člena ZPRZ se pri ugotavljanju povprečja prihodkov iz dejavnosti, po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let, upošteva tudi predhodno davčno leto, v katerem zavezanec sicer ni opravljal dejavnosti, se pa v takem primeru šteje, da so prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v tem davčnem letu enaki nič. 

Navedeno pomeni, da bodo zavezanci, ki bodo že s prvim letom poslovanja presegli povprečje iz trinajstega odstavka, že po prvem letu morali izstopiti iz sistema normiranih odhodkov. Primeroma to pomeni, da bo zavezanec, ki je začel poslovati 1. 6. 2025 (pogoj obveznega zavarovanja iz naslova samozaposlitve neprekinjeno za 9 mesecev v letu 2025 ne bo izpolnjen), in bo v letu 2025 dosegel 110.000 evrov prihodkov, za leto 2026 moral izstopiti iz sistema normiranih odhodkov.

Izračun (registracija 1. 6. 2025):
–    0 evrov za leto 2024 (prihodki predhodnega leta, ko zavezanec ni opravljal dejavnosti so enaki nič)
–    110.000 evrov v letu 2025 (poslovanje od 1. 6. 2025 do 31. 12. 2025)
Povprečje dveh zaporednih let: 0 eur (2024) + 110.000 eur (2025) = 55.000 evrov
Zavezanec bo za leto 2026 moral izstopiti iz sistema normiranih odhodkov, ker presega povprečje 50.000 evrov v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih. 

III. Sprememba davčne stopnje pri zavezancih, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov 

Sedmi člen ZPRZ prinaša tudi spremembo davčne stopnje pri zavezancih, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Nova, progresivna davčna lestvica bo veljala za davčne obračune za leto 2026 in naprej, in sicer:

– Pri zavezancih, ki so v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji:
•    Do vključno davčne osnove v višini 72.000 evrov znaša stopnja dohodnine 20 odstotkov;
•    Nad 72.000 evrov davčne osnove znaša stopnja dohodnine 35 odstotkov (samo za del ki presega 72.000 evrov).

– Pri zavezancih, ki so v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji:
•    Do vključno davčne osnove v višini 33.000 evrov znaša stopnja dohodnine 20 odstotkov;
•    Nad 33.000 evrov davčne osnove znaša stopnja dohodnine 35 odstotkov (samo za del ki presega 33.000 evrov).

–    Pri zavezancih iz šestega odstavka prejšnjega člena dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.3. poglavja ZDoh-2, na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji:
•    Do vključno davčne osnove v višini 72.000 evrov znaša stopnja dohodnine 20 odstotkov;
•    Nad 72.000 evrov davčne osnove znaša stopnja dohodnine 35 odstotkov (samo za del ki presega 72.000 evrov).

Primer: Zavezanec v letu 2026 doseže 130.000 evrov prihodkov in izpolnjuje pogoj polnega zavarovanja za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 9 mesecev (tako imenovani redni s.p.)

Izračun priznanih normiranih odhodkov skladno z 59. členom ZDoh-2:
80 odstotkov do 60.000 evrov = 60.000*0,8 = 48.000 evrov normiranih odhodkov
0 odstotkov nad 60.000 evrov = 70.000*0 = 0 evrov normiranih odhodkov
Skupaj priznani normirani odhodki: 48.000 evrov

Izračun davčne osnove
Prihodki po pravilih o računovodenju – priznani normirani odhodki = Davčna osnova 
130.000 evrov – 48.000 evrov = 82.000 evrov

Izračun dohodnine
20 odstotkov do davčne osnove 72.000 evrov = 72.000*0,2 = 14.400 evrov
35 odstotkov nad davčno osnovo 72.000 evrov = 10.000*0,35 = 3.500 evrov
Zavezanec v konkretnem primeru pri prihodkih 130.000 evrov plača 17.900 evrov dohodnine.

Vir: FURS

FURS: Avtomatična izmenjava podatkov, ki jih sporočajo ponudniki storitev v zvezi z kriptosredstvi (DAC8 in CARF)

Obvezno poročanje informacij o kriptosredstvih (DAC8 IN CARF)

Nacionalni davčni organi si zaradi krepitve boja proti davčnim goljufijam ter davčnim utajam in izogibanju davkom avtomatično izmenjujejo informacije (AEOI), skladno z Direktivo Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja. Z Direktivo 2023/2226/EU  EN (v nadaljevanju: direktiva DAC8), z dne 17. oktobra 2023, in z enotnim standardom poročanja CARF  EN, se izmenjava podatkov širi na kriptosredstva. Izmenjava zajema države EU, kakor tudi države OECD, ki so pristopile k Večstranskem sporazumu med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij na podlagi okvira poročanja o kriptosredstvih. Slovenija  ga je podpisala 27. novembra 2024 v Paragvaju.

Slovenija bo Direktivo DAC8 in CARF MCAA prenesla v nacionalno zakonodajo z novelo Zakona o davčnem postopku  , ki je še v zakonodajnem postopku.

FURS bo od poročevalskih ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi (RCASP) pridobil informacije in te informacije letno izmenjal z državo EU oziroma pristopnico CARF MCAA (OECD), v kateri je uporabnik storitev v zvezi s kriptosredstvi rezident.

Kdo bo moral poročati

Poročati bodo morali poročevalski ponudniki kriptosredstev, ki so:

• ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki jih ureja Uredba (EU) 2023/1114 in imajo dovoljenje v skladu z njo – ponudniki v Republiki Sloveniji se morajo registrirati pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev  .
• upravljavci kriptosredstev, ki jih navedena uredba ne ureja in nimajo dovoljenja v skladu z njo – ti se bodo morali registrirati pri Finančni upravi Republike Slovenije ( eDavki ).

Obveznosti

Poročevalski ponudniki kriptosredstev imajo naslednje obveznosti:

• registracija (ATVP ali FURS – glej zgoraj),
• izvajanje postopkov dolžne skrbnosti in
• poročanje informacij o storitvah v zvezi s kriptosredstvi.

Časovnica aktivnosti

• registracija upravljavcev kriptosredstev pri FURS (od 1. 1. 2026)
• izvajanje postopkov dolžne skrbnosti poročevalskih ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi (od 1. 1. 2026)
• poročanje informacij o kriptosredstvih, za podatke od koledarskega leta 2026 (od 1. 1. 2027)

Finančna uprava bo pripravila podrobnejše opise za registracijo, postopke dolžne skrbnosti in poročanje.

Za dodatne informacije je na voljo elektronski naslov: dac8.fu(at)gov.si. 

Podrobnejši opisi

OECD

• OECD (2023), International Standards for Automatic Exchange of Information in Tax Matters: Crypto-Asset Reporting Framework and 2023 update to the Common Reporting Standard  EN
• OECD (2025), Crypto-Asset Reporting Framework XML Schema: User Guide for Tax Administrations (July 2025)  EN
•  OECD (2024), Crypto-Asset Reporting Framework: Frequently Asked Questions (Last updated July 2025)  EN
•  OECD (2024), Delivering tax transparency to Crypto-Assets: A step-by-step guide to understanding and implementing the Crypto-Asset Reporting Framework  EN

Zakonodaja

Zakonodaja Evropske unije

Uredbe

• Uredba (EU) 2023/1114 Evropskega Parlamenta in Sveta  , z dne 31. maja 2023

Direktive

• Direktiva Sveta (EU) 2023/2226/EU  , z dne 17. oktobra 2023
• Direktiva Sveta 2011/16/EU  , z dne 15. februarja 2011

Vir: FURS >>

Pojasnilo v zvezi s popravki REK na podlagi prejetih obvestil FURS o visokih izplačilih povračil stroškov v zvezi z delom

Na FURS smo zaznali različne primere napačnega poročanja v REK obrazcih v zvezi s povračili stroškov. Popravljanje REK za posamezne ugotovljene primere navajamo v nadaljevanju.

• Zavezanec ugotavlja, da so višja izplačila povračil stroškov prehrane upravičena:

Če zavezanec po pregledu poročanih podatkov ugotavlja, da so poročana izplačila povračil stroškov upravičena in pravilno poročana, o tem obvesti FURS preko sistema eDavki z uporabo obrazca NF-LD Lastni dokument. V obvestilu naj zavezanec pojasni kaj je vzrok visokih izplačil povračil stroškov prehrane pri posameznem delavcu (najbolj pogosti primeri: delo preko polnega delovnega časa, neenakomeren delovni čas oziroma opravljanje dela 6 dni v tednu, kar je najbolj pogosto v dejavnosti trgovine, gostinstva, ipd.).

• Zavezanec ugotavlja, da so v polju B04 napačno poročana izplačila povračil stroškov v zvezi z delom.

Če zavezanec po pregledu poročanih podatkov ugotavlja, da so v poročanih zneskih povračil stroškov prehrane (polje B04) vključena tudi ostala povračila stroškov v zvezi z delom in so vsa izplačila povračil izvedena v zneskih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, mora podatke popraviti. V primeru napačnega poročanja v polju B04 se zmanjša polje B04 in poveča ustrezno drugo polje, kar se B izvede:

• s popravkom predhodno predloženega REK-O obrazca ali
• s predložitvijo novega REK-O z vrsto dohodka 1190 z obdobjem izplačila december 2024 in datumom izplačila 30.12.2024, v katerem z minusom vpiše napačno (previsoko) poročan znesek v polju B04 in hkrati izpolni ustrezno polje B, katerega bi glede na vrsto izplačanega povračila moral poročati. Hkrati zavezanec poda obrazložitev kot lasten dokument prek sistema eDavki in priloži morebitna dokazila.

Primer popravka:

Zavezanec je na letnem nivoju za zaposlenega poročal 4.000 eur v polju B04 (povračila stroškov prehrane). Pri pregledu podatkov REK je ugotovil, da bi moral v polje B04 poročati skupno 1.600 eur, v polje B06 (prehrana službena pot) 400 eur, 2.000 eur pa je napaka pri tipkanju.

Popravek je sledeč: polje B04  znesek -2.400 (minus predznak) in polje B06 znesek + 400.

• Zavezanec ugotavlja, da so izplačila povračil stroškov prehrane izplačan v znesku, ki presega neobdavčen del in je od zaposlenega prejel vračilo.

Če je zaposleni prejel preveč (nad zneskom, ki se ne všteva v davčno osnovo) izplačano povračilo stroškov za leto 2024 in je znesek preveč izplačanega povračila vrnil, se to na REK -O obrazcu poroča tako, da se za znesek vračila zmanjša podatek v ustreznem polju B (v konkretnem primeru B04). Popravek poročanega podatka se lahko izvede z oddajo popravka predhodno predloženega REK-O ali s predložitvijo REK-O vrsta dohodka 1190, v katerem se v polje 011 zbirnega REK vpiše obdobje december 2024, v polje datum izplačila 30.12.2024 ter v polje B04 znesek vračila (negativni znesek!). Hkrati je treba preko eDavkov kot NF-LD lastni dokument predložiti pojasnilo o popravku in dokazilo o prejetem vračilu preveč izplačane prehrane ali drugega povračila stroškov.

• Zavezanec ugotavlja, da so izplačila povračil stroškov prehrane izplačana v znesku, ki presega neobdavčen del in od zaposlenega ne bo zahteval vračila.

Če zaposleni preveč izplačanega povračila stroškov prehrane (ali drugega povračila) za leto 2024 ne bo vrnil, je treba od razlike, ki presega neobdavčen znesek določen v Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (PISRS) obračunati akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost. V tem primeru predlagamo uporabo instituta samoprijave eDavki – Samoprijava. Pogoj za učinkovanje samoprijave je, da zavezanec hkrati s samoprijavo plača tako premalo obračunan davek kot tudi pripadajoče obresti v višini fiksno določene letne obrestne mere (3 %). S samoprijavo se davčni zavezanec izogne tudi kazni za prekršek.

Dodatno obračunane davčne obveznosti se poročajo na REK-O obrazcu tako, da se obdavčen znesek prikaže v polju A052, A054 in A062 (osnova za prispevke se vpiše tudi v polje M05), istočasno se ustrezno zmanjša znesek poročan v polju B04.

O dohodku zavezanec poroča:

• S popravkom predhodno predloženega REK-O (praviloma poročano z VD REK 1001 Plača in nadomestilo plače) v katerem o dohodku, ki presega neobdavčen del, poroča v polju A052 (dohodninska vrsta 1104) in hkrati A054 ter v polju A062 P04. Istočasno ustrezno (za obdavčen del) zmanjša podatek v polju B04.
• S predložitvijo samostojnega REK-O obrazca, vrsta dohodka 1003 Jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi, solidarnostna pomoč in povračilo stroškov, pri čemer je treba navesti podatek pravilnega oz. dejanskega datuma izplačila povračila in obdobja. Zmanjšanje vrednosti polja B04 – Povračilo stroškov prehrane do uredbe pa se izvede s predložitvijo REK-O vrsta dohodka 1190 (glej drugi odstavek). 
• Obdavčen del dohodka se lahko prikaže tudi z vrsto dohodka 1150 Drugi dohodki iz delovnega razmerja, pri čemer je treba navesti podatek pravilnega oz. dejanskega datuma izplačila povračila in obdobja, zmanjšanje (previsoko) poročanega podatka o povračilih stroškov prehrane pa se izvede na VD 1190 (glej drugi odstavek).

V zvezi z davčno obravnavo izplačanih povračil stroškov nad zneskom, ki se ne všteva v davčno osnovo opozarjamo na prvi odstavek 59. člena Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) (PISRS), ki določa: »Plačnik davka je dolžan za davčnega zavezanca izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj od dohodkov, od katerih se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj. Šteje se, da je plačnik davka, ki je odtegnil davčni odtegljaj, davčni odtegljaj odtegnil v breme dohodka davčnega zavezanca.« Navedeno upoštevajoč četrti odstavek 59. člena ZDavP-2 pomeni, da mora zavezanec od prejemnika dohodka izterjati davčne obveznosti (davčni odtegljaj, prispevki delojemalca), ki bremenijo prejemnika dohodka. Za dohodke, ki so izplačani v denarju se namreč, upoštevajoč deveti odstavek 16. člena Zakon o dohodnini (ZDoh-2) (PISRS), izplačilo ne more povečati s koeficientom davčnega odtegljaja. V primeru če zavezanec ne more ali ne želi izterjati davčnega odtegljaja in prispevkov delojemalca od prejemnika dohodka pa se neizterjani zneski štejejo kot dohodek delavca izplačan v naravi.

Vir: FURS