Preko Slovenskega podjetniškega sklada so za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) na voljo ugodni likvidnostni krediti od 15.000 EUR do 100.000 EUR s pomočjo katerih bodo lahko podjetja na enostaven in hiter način pridobila ugodne vire financiranja za manjše investicije ali obratna sredstva.
Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju SPS) je danes v Uradnem listu RS št. 70/2025 objavil javni razpis P7L 2025 – Likvidnostni kredit, ki ga razpisuje iz namenskega premoženja. Za sredstva bodo lahko zaprosila mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj enim zaposlenim, ustanovljena pred 1. 1. 2024, locirana v Kohezijski regiji Vzhodne ali Zahodne Slovenije.
Likvidnostni krediti so namenjeni podpori podjetjem pri financiranju različnih poslovnih potreb. Z njimi lahko podjetja krijejo stroške nakupa nove opreme in delovnih strojev, vlagajo v poslovne nepremičnine ali pridobivajo patentirane pravice in licence. Krediti so namenjeni tudi pokrivanju tekočih stroškov poslovanja, kot so stroški materiala, trgovskega blaga, storitev, plač zaposlenih ter drugih operativnih izdatkov.
Skupni znesek kredita, ki ga podjetje lahko pridobi (vključno z morebiti že odobreni krediti iz katerega od razpisov Sklada z oznakami P7R 2025, P7 2025 ali P7-2 2025), ne sme presegati 30 % čistih prihodkov od prodaje v letu 2024.
Vlada je danes potrdila predlog Zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev in predlog novele Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Z zakonoma želimo uskladiti obdavčitev dohodkov iz istovrstnih oziroma podobnih instrumentov ter zagotoviti jasno ureditev z minimalnimi administrativnimi obremenitvami.
Predlog Zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev
Z zakonom urejamo sistem in uvajamo obveznost plačevanja davka od dobička fizičnih oseb iz odsvojitve kriptosredstev, s čimer želimo zagotoviti večjo enakost davčne obravnave dohodkov iz različnih vrst finančnih naložb fizičnih oseb, pri čemer izhajamo iz načela, da naj bodo primerljivi dohodki približno enako obdavčeni.
Z zakonom se upoštevajo upravna enostavnost izvajanja zakona, tako za davčne zavezance kot za davčni organ, ter tudi pravna jasnost in gotovost pravil in njihova čim večja tehnološka nevtralnost. Slovenija s tem sledi trendom mednarodnega urejanja področja kriptosredstev, skladno z evropsko uredbo o trgih kriptosredstev (MiCA) ter upoštevaje okvir za poročanje in izmenjavo informacij o transakcijah s kriptosredstvi.
Ključne rešitve predloga zakona:
Obdavčujejo se dobički, ki jih rezidenti Slovenije dosegajo v davčnem letu z odsvojitvijo kriptosredstev, razen dobičkov, ki so del podjetja fizične osebe, s katerim samostojno opravlja dejavnost.
Odsvojitev kriptosredstva je menjava kriptosredstva za Fiat valuto ali prenos kriptosredstva v zameno za blago ali storitve ali vsak drug prenos kriptosredstva na drugo osebo ali subjekt. Odsvojitev ne zajema menjave kriptosredstva za druga kriptosredstva in tudi ne prenosov kriptosredstev med denarnicami istega imetnika. Opredelitev kriptosredstev sledi definiciji iz evropske uredbe pri čemer dodaja izjeme za določena kriptosredstva (na primer centralnobančne digitalne valute, elektronski denar, nenaložbeni non-fungible tokens, in podobno).
Davčna osnova je dobiček iz odsvojitve kriptosredstev, dosežen v davčnem letu. Dobiček je razlika med seštevkom vrednosti ob odsvojitvi kriptosredstev, odsvojenih v davčnem letu, in seštevkom vrednosti ob pridobitvi kriptosredstev, pridobljenih v davčnem letu. Negativna razlika se prenese v naslednje davčno leto.
Zavezanci morajo voditi evidenco pridobitev in odsvojitev kriptosredstev skupno za vsa imetništva kriptosredstev in jo na zahtevo predložiti davčnemu organu.
Davek izračuna zavezanec sam v davčnem obračunu ter ga plača po proporcionalni stopnji 25 odstotkov v petnajstih dneh od predložitve davčnega obračuna.
Višina obdavčitve je primerljiva z obdavčitvijo drugih kapitalskih dobičkov, vključno z dobički iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov.
Ponudniki blaga in storitev v Sloveniji, ki bodo od zavezanca po tem zakonu prejeli kriptosredstva v zameno za blago ali storitve v vrednosti, ki presega tisoč evrov, morajo davčnemu organu poročati o pridobljenih kriptosredstvih ter zavezancu za davek.
Iz obdavčitve se izvzemajo povečanja (in zmanjšanja) vrednosti kriptosredstev do dne začetka uporabe zakona (1. januar 2026).
S posebnimi prehodnimi določbami se ureja alternativni način plačila dohodnine od dohodka iz opravljanja dejavnosti trgovanja s kriptosredstvi, doseženega v letih 2021-2025).
Ureditev se začne uporabljati s 1. januarjem 2026.
S predlagano ureditvijo Slovenija sledi mednarodnim standardom, zagotavlja pravno varnost in jasnost davčnim zavezancem ter prispeva k urejenemu razvoju trga kriptosredstev ob upoštevanju potreb gospodarstva in javnih financ.
Novela Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov
Z novelo se spreminja in dopolnjuje sistem davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, s čimer izpolnjujemo zaveze iz Strategije razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023-2030, in sicer se poenostavlja ureditev in povečuje jasnost obdavčitve.
Za izvedene finančne instrumente predlagamo obdavčitev po proporcionalni stopnji 25 odstotkov ne glede na obdobje imetništva oziroma čas, ki je minil od sklenitve posla. To ustreza stopnji dohodnine, ki že velja za obdavčitev kratkoročnih dobičkov iz kapitala, in stopnji obdavčitve dobičkov od odsvojitev kriptosredstev. Ureditev se začne uporabljati s 1. januarjem 2026.
Pojasnilo FURS št. 4230-76/2025-1 z dne 14. 7. 2025
Zaradi več vprašanj glede nastanka obveznosti obračuna DDV od pridobitev blaga znotraj Unije in odbitka DDV v teh primerih v nadaljevanju povzemamo vsebino pojasnila št. 4230-750361/2012-2 z dne 20. 2. 2013.
1. Kdaj nastane obveznost obračuna DDV, če je dobavitelj izdal račun pred dobavo blaga znotraj Unije
Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 v prvem odstavku 33. člena določa osnovno pravilo, po katerem obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. Nadalje ZDDV-1 v osmem odstavku 33. člena določa, da za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena tega zakona in za prenos blaga, ki ga opravi davčni zavezanec za namene svojega podjetja v drugo državo članico z oprostitvijo DDV, nastane obveznost obračuna DDV na dan izdaje računa, ali če račun ni bil izdan, 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.
Za določitev nastanka obveznosti obračuna DDV v primerih, ko je račun izdan pred opravljeno dobavo, je treba poleg določb, ki neposredno urejajo nastanek obveznosti obračuna za dobave blaga znotraj Unije in pridobitve blaga znotraj Unije, upoštevati tudi določbo 81. člena ZDDV-1, ki ureja obveznost izdajanja računov ter določbe 32. člena ZDDV-1, ki pojasnijo pomen pojma »obdavčljivega dogodka« in pojma »obveznost obračuna DDV«.
Davčni zavezanec mora v skladu z 81. členom ZDDV-1 zagotoviti, da je za obravnavane dobave blaga izdan račun. Račun je dokument, ki se izda za dobavo blaga ali storitev, ki je dejansko opravljena.
Sedmi odstavek 81. člena ZDDV-1 določa rok za izdajo računa za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena tega zakona, in za opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES. Račun je treba izdati najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.
V skladu z 32. členom ZDDV-1 »obdavčljivi dogodek« pomeni dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV. »Obveznost obračuna DDV« nastane, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi je plačilo lahko odloženo.
ZDDV-1 v prvem odstavku 34. člena ZDDV-1 določa, da pri pridobitvah blaga nastane obdavčljivi dogodek, ko je opravljena pridobitev blaga znotraj Unije. Pridobitev blaga se šteje za opravljeno, kadar se za dobavo podobnega blaga šteje, da je bila opravljena na ozemlju Slovenije. Drugi odstavek 34. člena zakona določa, da pri pridobitvah blaga znotraj Unije obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa. Če račun ni izdan, nastane obveznost obračuna DDV najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.
Obdavčljivi dogodek pri pridobitvi blaga znotraj Unije tako sovpada z obdavčljivim dogodkom za dobavo blaga znotraj Unije, iz katere izhaja. Dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik.
Obdavčena pridobitev blaga znotraj Unije je opravljena, če je opravljena oproščena dobava blaga znotraj Unije. Tako dobava blaga znotraj Unije kot tudi pridobitev blaga znotraj Unije morata biti prikazani v obračunu DDV, dobava blaga znotraj Unije pa tudi v rekapitulacijskem poročilu. Primerjava rekapitulacijskih poročil in obračunov DDV med državami članicami ima svoj pomen le, kadar je obdavčljivi dogodek nastal v istem davčnem obdobju za dobavo kot za pridobitev blaga znotraj Unije.
Obveznost obračuna DDV za pridobitev blaga znotraj Unije kot tudi za dobavo blaga znotraj Unije je vezana na izdajo računa. Vendar pa sama izdaja računa ne pomeni tudi nastanka obdavčljivega dogodka, kar pomeni, da se izdaja računa pri obveznosti obračuna DDV uporabi šele takrat, ko je dobava blaga ali storitev oziroma pridobitev opravljena. V primeru, da račun ni bil izdan, pa nastane obveznost obračuna DDV najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek, saj se račun lahko izda od dneva dobave do skrajnega roka za obračun DDV.
V primerih, ko je račun izdan pred opravljeno dobavo blaga, še ne nastane obveznost obračuna DDV, ker obdavčljivi dogodek ni nastal in niso izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV.
Tako pri pridobitvah blaga znotraj Unije obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa le, če je račun izdan po opravljeni dobavi blaga in pred 15. dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
Namen navedenih določb, ki urejajo nastanek obveznosti obračuna DDV pri dobavi oziroma pridobitvi blaga v oziroma iz Unije, in s tem povezan rok za izdajo računa pri dobavah blaga v Unijo je vsekakor, da so pridobitve blaga znotraj Unije prijavljene v istem davčnem obdobju, v katerem je dobava znotraj Unije vključena v rekapitulacijsko poročilo, s tem pa zagotovljena pravilnost izmenjanih informacij v določenem davčnem obdobju.
Iz tabele v nadaljevanju je razviden trenutek nastanka obveznosti obračuna DDV za dobave blaga znotraj Unije.
Iz spodnje tabele je razviden nastanek obveznosti obračuna DDV ter nastanek pravice do odbitka DDV za pridobitve blaga znotraj Unije.
2. Kdaj nastopi pravica do odbitka DDV, ki je obračunan od pridobitve blaga znotraj Unije
Na podlagi 62. člena ZDDV-1 nastane pravica do odbitka DDV v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV.
V skladu s c) točko prvega odstavka 67. člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec za uveljavljanje pravice do odbitka DDV za odbitke v zvezi s pridobitvami blaga znotraj Unije v obračunu DDV navesti vse podatke, ki so potrebni za izračun zneska DDV, ki ga je dolžan plačati za svoje pridobitve, in imeti račun. ZDDV-1 nadalje v šestem odstavku 67. člena določa, da lahko davčni zavezanec uveljavlja pravico do odbitka DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun DDV, če do poteka roka za predložitev obračuna DDV za to davčno obdobje razpolaga z dokumenti oziroma izpolnjuje formalnosti iz prvega odstavka tega člena
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – Pravilnik v tretjem odstavku 107. člena pojasnjuje, da mora davčni zavezanec za uveljavljanje pravice do odbitka DDV od pridobitev blaga znotraj Unije do roka za predložitev obračuna DDV imeti račun ali drug dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za zagotovitev pravilnega obračuna DDV in v obračunu DDV izkazati podatek o znesku DDV, ki ga dolguje za blago, ki ga je uporabil oziroma ga je pridobil znotraj Unije.
Gre za poenostavitev, ki pomeni, da davčni zavezanec lahko odbije DDV, ki ga obračuna od pridobitev blaga znotraj Unije tudi, če račun ne izpolnjuje vseh pogojev iz 80.a do 84.a člena ZDDV-1, pod pogojem, da v obračunu DDV navede vse podatke, ki so potrebni za izračun zneska DDV, ki ga je dolžan plačati za svoje pridobitve blaga.
Pogoji za uveljavljanje odbitka DDV so tako izpolnjeni tudi v primeru, ko ima davčni zavezanec drug dokument, ki ima sestavine računa.
Iz navedenih določb izhaja, da ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, če ima račun oziroma drug dokument, ki ima sestavine računa, v trenutku, ko se izteče rok za predložitev obračuna DDV za obdobje, v katerem je nastala obveznost obračuna DDV. Tako sta izpolnjena zakonska pogoja, da pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV ter da ima davčni zavezanec račun, ko uveljavlja odbitek DDV.
S 1. julijem 2025 se za obdobje od julija 2025 dalje oziroma od izplačanih dohodkov za to obdobje začnejo zbirati tudi prispevki za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (v nadaljevanju: prispevek za OZDO), poleg ostalih že uveljavljenih prispevkov za socialno varnost.
Nadzornik nad obračunavanjem in plačevanjem prispevka za OZDO je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS). Za zavarovane osebe, ki same plačujejo prispevke, pobiranje teh prispevkov izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pri čemer je nadzornik v tem primeru ZZZS.
Prispevna stopnja za OZDO je določena v višini 1 %. Delavci in delodajalci bodo plačali odstotek od bruto plače, samostojni podjetniki in kmetje, ki so hkrati delavci in delodajalci, pa bodo plačali dva odstotka od bruto plače.
Prispevek za OZDO se plačuje od osnove, od katere se plačuje zdravstveni prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela, in od osnove, od katere se plačuje zdravstveni prispevek po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih, po katerih se plačuje od dohodkov zavarovanca iz drugega pravnega razmerja ter iz naslova dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic.
Zavarovane osebe, ki same plačujejo prispevke in pobiranje teh prispevkov izvaja ZZZS, bodo v mesecu januarju 2026 prispevek za OZDO plačale prvič na podlagi polletnega obračuna za obdobje julij do december 2025. Mesečni prispevek za večino teh zavarovanih oseb znaša 5,99 evrov.
S prispevki za OZDO se zagotavljajo finančni viri za uveljavljanje pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe (zagotavljanje potrebščin, storitev in oskrbe za osebe, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih zaradi bolezni, poškodbe ali težav povezanih s starostjo), kar bo prispevalo k izboljšanju kakovosti življenja zavarovanih oseb, ki to oskrbo potrebujejo.
Za več informacij o novem prispevku ter podrobnostih njegovega obračunavanja obiščite spletno stran:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-E), objavljen v Uradnemu listu RS 32/2025 je začel veljati 21. maja, uporabljati pa se začne 30. dan po njegovi uveljavitvi, razen spremenjenega 20. člena in novih členov 20. a do 20. d člen, ki se začnejo uporabljati dva meseca po uveljavitvi zakona. Do pričetka uporabe novele zakona se uporabljajo dosedanje določbe ZZSDT.
Kaj bistveno novega vpliva tudi na delovanje zavoda za zaposlovanje?
Novela zakona spreminja pogoje za prihod visokokvalificirane tuje delovne sile v Slovenijo. Spremembe so tudi na področju sezonskega dela, ki bo poslej mogoče tudi v turizmu in gostinstvu. Poleg tega prinaša še nekatere druge rešitve, predvsem v smeri večje zaščite tujih delavcev. Prav tako uvaja novo evidenco delodajalcev, pravnomočno kaznovanih za prekrške delovne zakonodaje, ki naj bi ne le tujim, temveč tudi domačim delavcem omogočila seznanitev s kršitelji itd.
Z zakonom se v zvezi z direktivo EU 2021/1883 urejajo naslednje bistvene spremembe:
Tujec bo za visokokvalificirano zaposlitev moral imeti pogodbo o zaposlitvi za najmanj šest mesecev – po trenutno veljavni zakonodaji za najmanj eno leto.
Kot do sedaj bo moral izpolnjevati pogoje za opravljanje reguliranega poklica. Pri nereguliranih poklicihbo moral izkazati visoke poklicne kvalifikacije, pri poklicih informativno-komunikacijske tehnologije pa bo lahko tako imenovano modro karto EU pridobil, četudi ne bo imel formalne izobrazbe. Svojo visoko poklicno usposobljenost bo tujec izkazal z najmanj tremi leti ustreznih delovnih izkušenj v zadnjih sedmih letih. Delovne izkušnje bodo morale biti primerljive z visokošolskimi kvalifikacijami.
Plača tujca za visokokvalificirano zaposlitev bo morala biti vsaj v višini povprečne mesečne bruto plače, nazadnje objavljene v Uradnem listu RS. Po trenutno veljavni zakonodaji mora imeti plačo v višini 1,5-kratnika povprečne mesečne bruto plače.
Po enoletnem bivanju na podlagi modre karte v prvi državi članici EU ima tujec pravico vstopa, prebivanja in dela v drugi državi članici EU, in sicer za namen zaposlitve na podlagi modre karte EU, ki jo po poenostavljenem in hitrejšem postopku pridobi v drugi državi članici EU.
Kot po veljavni zakonodaji bo imetnik modre karte EU lahko modro karto podaljšal, v času veljavnosti pa zamenjal delovno mesto ali zamenjal delodajalca, če bodo izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za izdajo modre karte se bo pri delodajalcih preverjalo tudi, ali delodajalci aktivno poslujejo.
Nov pogoj za zaposlitev
Pri pogojih za podajo soglasja za zaposlitve tujega delavca se uvaja nov pogoj, in sicer da delodajalec v zadnjih šestih mesecih ni odpuščal delavcev iz poslovnih razlogov. Ta pogoj se ne upošteva, če delodajalec tujcu zagotovi plačo najmanj v višini bruto povprečne mesečne plače v preteklem letu v Republiki Sloveniji ali če se v postopku podaje soglasja dokaže, da v evidenci brezposelnih ni oseb, ki jim je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo prostega delovnega mesta.
Sezonsko delo v turizmu in gostinstvu
Zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, predvsem v poletnih in zimskih mesecih, se sezonsko delo, poleg kmetijstva in gozdarstva, uvaja tudi v turizmu in gostinstvu. Sezonsko delo v turizmu in gostinstvu se bo lahko opravljalo le na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Zaposlovanje tujcev, ki zakonito bivajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, ki ne omogoča zaposlitve, samozaposlitve ali dela
Tujcem, ki v Sloveniji zakonito prebivajo zaradi drugih razlogov, kot je zaposlitev, samozaposlitev ali delo (družinski člani, študenti in podobno), je dana možnost, da se do izdaje izkaznice dovoljenja za prebivanje, na kateri je označen dostop na trg dela, zaposlijo na podlagi veljavnega dovoljenja za začasno prebivanje in informativnega lista, ki ga izdamo na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ).
Zaposlovanje tujcev na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve v poklicih in dejavnostih, določenih v odredbi
Tujcem, ki zakonito prebivajo v RS in so vložili prošnjo za izdajo prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, se omogoča, da se zaposlijo na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve in soglasja Zavoda. Na tej podlagi se lahko zaposlijo le v dejavnostih ali poklicih, ki jih z odredbo določi minister, pristojen za delo, v soglasju s socialnimi partnerji.
Za te tujce bodo morali delodajalci v prvih šestih mesecih po nastopu dela v okviru delovnega časa in brezplačno za tujca zagotoviti obiskovanje in dokončanje javnoveljavnega izobraževalnega programa za odrasle za učenje slovenskega jezika v trajanju najmanj 80 ur.
Nova evidenca delodajalcev, ki so bili pravnomočno kaznovani za prekršek po delovnopravni zakonodaji, bo omogočila, da se bodo s kršitelji lahko seznanili tujci, ki imajo soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, in tujci, ki imajo prost dostop na slovenski trg dela, kakor tudi vsi drugi delavci (slovenski, delavci iz EU).
Prijava mednarodnih prevozov iz tretjih držav
Na novo se bodo uvedle prijave izvajanja storitev v mednarodnem cestnem prevozu.Tuji delodajalci bodo morali pred pričetkom izvajanja storitve pri Zavodu opraviti elektronsko prijavo, v kateri bodo navedli osnovne podatke: naziv delodajalca, ime in priimek delavca – voznika, relacijo prevoza ipd.
Posamezen delavec tujega delodajalca bo lahko prevoze v Republiki Sloveniji izvajal največ sedem dni neprekinjeno oziroma največ 90 dni v koledarskem letu.
Uvaja se tudi evidenca prijav, ki jih bomo vodili pri Zavodu, in sankcije za kršitev obveznosti prijave.
Dopolnitve zakona zaradi nepopolnega prenosa direktive o sezonskih delavcih
Omogoča se, da tujec zamenja delodajalca po izteku veljavnosti dovoljenja za sezonsko delo.
Na Zavodu bomo dovoljenje za sezonsko delo izdali v roku desetih dni, če je tujec v zadnjih petih letih opravljal sezonsko delo v Republiki Sloveniji.
Kadar je tujcu razveljavljeno dovoljene za sezonsko delo ali na podlagi umika soglasja Zavoda razveljavljeno enotno dovoljenje zaradi nekaterih kršitev delovnopravne zakonodaje, je tujec upravičen do pavšalne odškodnine, ki jo je dolžan izplačati delodajalec. Pavšalna odškodnina je določena v višini trikratnika bruto minimalne plače, nazadnje objavljane v Uradnem listu RS.
Vsi davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, bodo morali za davčna obdobja od 1. julija 2025 dalje davčnemu organu v elektronski obliki po elektronski poti predložiti evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV.
Prvič, torej najpozneje do konca avgusta 2025, če imajo določeno mesečno davčno obdobje, oziroma oktobra 2025, če imajo določeno trimesečno davčno obdobje. Finančna uprava pripravlja rešitve za enostavnejšo izpolnitev te obveznosti za davčne zavezance z manjšim obsegom poslovanja. Davčnim zavezancem, ki bodo predložili evidence najmanj tri delovne dni pred potekom roka za predložitev, bo Finančna uprava tudi predizpolnila obračun DDV.
Davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV najpozneje do roka, v katerem mora predložiti obračun DDV.
Posredovanje evidenc bo možno na naslednje načine:
iz računovodskih portalov, ki bodo podpirali oddajo preko namenskih spletnih storitev Finančne uprave,
uvoz pripravljenih zip datotek preko portala eDavki,
za davčne zavezance z manjšim obsegom poslovanja tudi preko MiniBlagajne, če bodo izkoristili možnost vodenja evidenc v tej aplikaciji.
Za davčne zavezance z manjšim obsegom poslovanja bo vodenje evidenc možno tudi v MiniBlagajni, brezplačni programski podpori Finančne uprave za izdajanje računov. S pomočjo te rešitve bodo davčni zavezanci poleg računov, izdanih preko MiniBlagajne ali računov izdanih iz vezane knjige računov in davčno potrjenih preko MiniBlagajne (podatki o teh računih se bodo avtomatsko prenašali v evidenco), v program evidentirali tudi podatke o drugje izdanih računih in podatke o prejetih računih.
Za davčnega zavezanca, ki bo predložil evidenci najmanj tri delovne dni pred potekom roka za predložitev obračuna DDV, bo davčni organ na podlagi predloženih podatkov iz evidenc sestavil predizpolnjen obračun DDV, če davčni zavezanec sam še ne bo predložil obračuna DDV za zadevno davčno obdobje.
Ljubljana, 23. aprila (STA) – Veljati začenja novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki med drugim predvideva ukinitev beleženja odmora za malico. Spremembe posebej težko pričakujejo delodajalci. Zahtevali so jih od uveljavitve prejšnje novele, za katero so trdili, da je neživljenjska in da prinaša zgolj nove administrativne ovire.
Zadnja novela zakona o evidentiranju delovnega časa je bila sprejeta aprila 2023, v uporabi pa je bila od novembra 2023. Vse odtlej je bila predmet ostrih kritik gospodarstva in opozicije, zato je ministrstvo za delo s socialnimi partnerji doreklo nov poseg v zakon.
Najnovejša novela prinaša redefinicijo oseb, za katere je ob zaposlenih delavcih treba voditi evidence, tako da bolj jasno določa, da v ta krog sodijo dijaki, študenti, upokojenci ter tisti, ki opravljajo začasno in občasno v kmetijstvu. Dodaja tudi izrecno določilo, da evidence niso potrebne za poslovodne osebe.
Poleg tega narekuje črtanje evidentiranja podatka o izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, vpisovanje določenih podatkov pa je po novem dovoljeno mesečno, in ne več dnevno oz. tedensko.
Gre za evidentiranje ur v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo, ki jih je bilo treba do zdaj vpisovati dnevno, ter tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa, ki ga je bilo treba do zdaj beležiti tedensko.
Zapisani sta tudi izrecna določitev, da mora delodajalec evidenco hraniti na sedežu ali kraju opravljanja dela delavca, in možnost, da se delavca o podatkih iz evidence lahko obvesti po elektronski pošti.
Zavod za zaposlovanje je danes objavil Javno povabilo za delodajalce za izvedbo programa Trajno zaposlovanje mladih 2025. Program bo mladim osebam omogočiti hitrejši prehod v trajno zaposlitev, pridobitev delovnih izkušenj ter dodatnih znanj in kompetenc. Cilj programa je omogočiti zaposlitev za nedoločen čas okvirno 330 mladim brezposelnim osebam.
Namen programa Trajno zaposlovanje mladih 2025 (program) je zaposlovanje mladih brezposelnih oseb za nedoločen čas s pomočjo subvencije, pridobivanju delovnih izkušenj in kompetenc ob pomoči mentorja. V okviru programa se spodbuja tudi dodatno usposabljanje ali izobraževanju.
Ciljna skupina programa so osebe mlajše od 30 let in so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb vsaj tri mesece. Brezposelne osebe, mlajše od 30 let, in so hkrati prejemniki denarne socialne pomoči ali denarnega nadomestila ali invalidne osebe ali pripadniki romske skupnosti se lahko v program vključijo ne glede na čas prijave v evidenco brezposelnih.
Delodajalci bodo lahko za zaposlitev mlade osebe za nedoločen čas prejeli mesečno subvencijo, ki jo bo Zavod za zaposlovanje izplačeval 18 zaporednih mesecev, v višini 710evrov mesečno (12.780 evrov za 18 mesecev) oziroma660 evrovmesečno (11.800 evrov za 18 mesecev). Višja subvencija je namenjena za zaposlitev prejemnikov denarne socialne pomoči, denarnega nadomestila, oseb z (nedo)končano največ osnovnošolsko izobrazbo in brezposelnih vsaj 12 mesecev ali več. Delovno razmerje mora biti sklenjeno za nedoločen čas, za polni delovni čas ali delovni čas v skladu z odločbo pristojnega organa za vključeno osebo, vendar ne krajši od 20 ur tedensko.
V program vključena oseba se mora v prvih 15 mesecih subvencionirane zaposlitveusposabljati ali izobraževati pri zunanjem izvajalcu v skupnem trajanju vsaj 30 šolskih ur, kar je pogoj za izplačilo 16., 17. in 18. mesečne subvencije.
Cilj programa je omogočiti zaposlitev za nedoločen čas okvirno 330 mladim brezposelnim osebam. Ministrstvo je za program za obdobje 2025–2026 zagotovilo sredstva iz proračuna v višini štiri milijone evrov.
Delodajalci lahko ponudbe na javno povabilo oddajo od 17. aprila 2025 od 14. ure do vključno 28. februarja 2026 oziroma do razdelitve sredstev.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport skupaj s Slovenskim podjetniškim skladom (SPS) nadaljuje s podporo slovenskim podjetjem pri zagotavljanju ugodnih virov financiranja in digitalni preobrazbi.
Z dvema javnima razpisoma mikro in malim podjetjem zagotavljamo ugodne vire financiranja za manjše investicije ali obratna sredstva ter podpiramo digitalno preobrazbo mikro, malih in srednje velikih podjetij.
Javni razpis za zagotavljanje ugodnih virov financiranja mikro in malim podjetjem P7 2025 – Mikrokrediti 2025
Podjetjem so na voljo ugodni mikrokrediti v višini od 5000 evrov do 25.000 evrov, s pomočjo katerih bodo lahko na enostaven in hiter način pridobila ugodne vire financiranja za manjše investicije ali obratna sredstva.
Javni razpis v vrednosti deset milijonov evrov se razpisuje iz sredstev Slada skladov Slovenske izvozne in razvojne (SID) Banke. Sredstva je zagotovilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport iz Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014–2020, v sklopu izvajanja operacije Finančnih instrumentov 2014–2020.
Upravičenci so mikro in mala podjetja z najmanj enim zaposlenim, ustanovljena pred 1. januarjem 2023 in locirana v Kohezijski regiji Vzhodne ali Zahodne Slovenije. Mikrokrediti so namenjeni financiranju stroškov, povezanih z nakupom nove opreme, patentiranih pravic, licenc ali kritju tekočih likvidnostnih potreb, kot so stroški materiala in trgovskega blaga, stroški storitev, plač zaposlenih ter drugih operativnih stroškov.
Ključne značilnosti mikrokredita:
višina kredita: od 5000 evrov do 25.000 evrov, z možnostjo odobritve ene vloge,
moratorij: možnost koriščenja moratorija na odplačilo glavnice do šest mesecev z možnostjo podaljšanja polovične dobe ročnosti kredita – moratorij se šteje v odplačilno dobo kredita,
kritje stroškov: kredit lahko krije do 100 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov projekta,
zavarovanje: osem menic podjetja,
brez stroškov vodenja in odobritve kredita.
Upravičeni stroški vključujejo:
izdatke za materialne investicije (nakup nove opreme),
izdatke za nematerialne naložbe (patenti, licence, blagovne znamke),
izdatke za nakup materiala in trgovskega blaga,
stroške storitev,
stroške dela (neto plače, dohodnina, prispevki, povračilo stroškov prevoza, prehrane in regres za letni dopust),
zaračunan pripadajoči DDV na preostale upravičene stroške.
Prijave: podjetja vlogo oddajo elektronsko preko ePortala SPS
Javni razpis Spodbude za digitalno transformacijo MSP (P4D 2025)
Namen javnega razpisa je spodbuditi mikro, mala in srednje velika podjetja k celoviti digitalni transformaciji njihovih proizvodnih in poslovnih procesov z uvajanjem digitalnega poslovanja in prilagoditvijo sodobnim digitalnim trgom.
Predmet javnega razpisa je 50 odstotno sofinanciranje upravičenih stroškov oziroma do 100.000 evrov nepovratnih sredstev za zagotovitev tehnične opremljenosti in digitalne transformacije ključnih proizvodnih in poslovnih procesov v mikro, malih in srednje velikih podjetjih. S tem ukrepom se spodbujata rast in razvoj podprtih podjetij, pri čemer bo poudarek tudi na trajnostnem razvoju in zelenih rešitvah na področju vlaganj v digitalizacijo poslovanja.
Vlaganja bodo podjetjem omogočila prestrukturiranje in modernizacijo poslovnih in proizvodnih procesov ter uvedbo novih digitalnih poslovnih modelov. Na ta način bodo podjetja lahko ohranila tržni položaj na kratki rok, dolgoročno pa krepila svoj položaj na obstoječih trgih ter prodirala na nove trge, kar bo povečalo njihovo konkurenčnost, trajnost in uspešnost poslovanja.
Skupna vrednost javnega razpisa, ki ga delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, znaša 17,8 milijonov evrov.
V okviru javnega razpisa bo sofinanciranih najmanj 178 projektov oziroma podjetij, ki bodo izvedla digitalno transformacijo, dvig kompetenc zaposlenih, dvig energetske in snovne učinkovitosti v podprtih podjetjih ter povečanje dodane vrednosti na zaposlenega za najmanj 3 odstotke.
Prijava: podjetja vlogo oddajo elektronsko preko ePortala SPS
Zakon z namenom ohranitve delovnih mest zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela delodajalcu zaradi nastopa okoliščin, kot jih opredeljuje ta zakon, omogoča odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (odreditev dela s skrajšanim delovnim časom).
Delodajalec, ki delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno začasno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo izplačanega nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom (delno povračilo nadomestila plače). V časih gospodarske negotovosti zaradi upadanja naročil podjetjem v posameznih gospodarskih panogah se dodatno izkazuje potreba po ureditvi, ki uveljavljanje pravice do delnega povračila nadomestila plače v okviru tega ukrepa omogoča tudi delodajalcem iz posameznih sektorjev oziroma panog, torej samo po določenih panogah oziroma dejavnostih, ki bi se soočala z večjimi težavami (npr. težave v avtomobilski ali prehrambni industriji). Ukrep se bo za posamezen sektor oziroma panogo aktiviral na podlagi odločitve Vlade, ki bo odločitev oblikovala na podlagi mnenja ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, Urada za makroekonomske analize in mnenja ministrstva, pristojnega za delo, glede stanja na trgu dela. Gre za reševanje težav posameznih panog, ki so sicer ciklične oziroma začasne narave, torej ko se tak upad zgodi le v delu gospodarstva, zaradi česar se po splošnih pogojih ukrep ne bi mogel uporabiti, je pa to ohranjanje delovnih mest za gospodarstvo zelo koristno in potrebno. Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev v treh delovnih dneh od zaključka posvetovanja ter v treh delovnih dneh nanj podati pisni odziv. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na način, običajen pri delodajalcu. Delno povračilo nadomestila plače zaradi naravnih nesreč ali kriznih razmer bo mogoče uveljavljati za en dogodek za skupno obdobje največ šest mesecev v 24 mesecih od prve odreditve, ko trajajo razlogi za delo s skrajšanim delovnim časom. Delodajalec lahko delavcu odreja delo s skrajšanim delovnim časom večkrat. Delno povračilo nadomestila plače zaradi začasnih okoliščin bo mogoče uveljavljati v obdobju, določenem s sklepom vlade, vendar največ za obdobje šestih mesecev. Višina delnega povračila nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 60 odstotkov izplačanega nadomestila plače brez prispevkov delodajalca (bruto I).
