Namen produkta je hitrejše, lažje in ugodnejše pridobivanje bančnih kreditov mikro, malih in srednje velikih podjetij za izvedbo tehnološko zahtevnejših in/ali manj zahtevnejših projektov s poudarkom na podpori projektom na področju digitalizacije / zelenega / krožnega gospodarstva.
Vir: P1 plus 2025 | Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere – SPS
V današnjem Uradnem listu RS je objavljen nov znesek najnižje bruto urne postavke za začasno in občasno delo dijakov in študentov v višini 7,34 evra. Nov znesek minimalne bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del bo začel veljati jutri.
Zakonsko določena bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov (na podlagi 130. c člena Zakona za uravnoteženje javnih financ) ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Ob spremembi minimalne plače minister, pristojen za delo, določi nov znesek minimalne bruto urne postavke.
Minister Luka Mesec je na podlagi 6. člena Zakona o minimalni plači določil znesek minimalne plače, ki za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2025, znaša 1.277,72 evra. Na tej podlagi je minister za delo določil novo minimalno bruto urno postavko za začasno in občasno delo dijakov in študentov, in sicer v višini 7,34 evra.
Nov znesek minimalne bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del bo začel veljati jutri.
S 1. marcem se bo zvišala tudi najnižja urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev, in sicer na 7,35 evra, najvišji dovoljeni dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo pa se z 10.781,07 evra zviša na 10.985,91 evra.
Na novo določeni znesek urne postavke velja od marca tekočega leta do izteka meseca februarja v naslednjem koledarskem letu (za januar in februar se torej še upošteva urna postavka, določena v predhodnem letu), medtem ko nova omejitev najvišjega letnega dohodka velja za tekoče koledarsko leto.
Urad EU za intelektualno lastnino (angleško European Union Intellectual Property Office – EUIPO) je objavil razpis za pomoč malim in srednje velikim podjetjem (MSP) s sedežem v EU na področju intelektualne lastnine v letu 2025.
Razpis nudi MSP finančno podporo za dejavnosti na področju intelektualne lastnine, ki se bo izvajala v obliki štirih vavčerjev za intelektualno lastnino, s katerimi se bodo sofinancirali:
Urad za intelektualno lastnino pri izvajanju storitve IP Scan tudi v letu 2025 ne sodeluje, saj za inovativna MSP s sedežem v Sloveniji izvaja podobno storitev (Prva informacija o intelektualni lastnini – Prva i) brezplačno.
Slovenskim MSP je na voljo tudi storitev predhodnega pregleda uveljavljanja pravic intelektualne lastnine IP Scan Enforcement, ki jo bodo izvajali strokovnjaki s področja intelektualne lastnine.
Skupni proračun, ki je v letu 2025 na voljo za sofinanciranje ukrepov v okviru razpisa, znaša 18 milijonov evrov.
MSP lahko zaprosi za en vavčer na posamezno vrsto dejavnosti v zvezi z intelektualno lastnino.
Glede na vrsto dejavnosti se bodo uporabljala naslednja pravila sofinanciranja:
Najvišji zneski vavčerjev na upravičenca so:
Vloge na razpis je možno oddati od 3. februarja 2025 do 5. decembra 2025.
Razpis se izvaja v okviru Sklada za pomoč MSP (angleško Ideas Powered for Business SME Fund) in je del akcijskega načrta Evropske komisije za intelektualno lastnino. Pobudo sofinancirata Evropska komisija in EUIPO, izvaja pa se v sodelovanju z nacionalnimi in regionalnimi uradi za intelektualno lastnino iz Evropske unije.
Več informacij o Skladu za pomoč MSP lahko preberete na spletni strani EUIPO ali pa se udeležite spletnega seminarja, ki ga EUIPO organizira 18. februarja 2025.
Preko Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) so mikro, malim in srednje velikim podjetjem ponovno na voljo ugodni mikrokrediti od 5000 evrov do 25.000 evrov s pomočjo katerih bodo lahko podjetja na enostaven in hiter način pridobila ugodne vire financiranja za manjše investicije ali obratna sredstva.
SPS je v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 5/2025 objavil javni razpis P7-2 2025 – Mikrokrediti 2025, ki ga razpisuje iz sredstev Sklada skladov SID banke. Sredstva je zagotovilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport iz Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014–2020 v sklopu izvajanja operacije Finančnih instrumentov 2014-2020. Za sredstva bodo lahko zaprosila mikro, mala podjetja in srednje velika podjetja z najmanj enim zaposlenim, ustanovljena pred 1. januarjem 2023, locirana v Kohezijski regiji Vzhodne ali Zahodne Slovenije.
Mikrokrediti so namenjeni financiranju stroškov, povezanih z nakupom nove opreme, nakupom patentiranih pravic, licenc ali kritju tekočih likvidnostnih potreb, kot so stroški materiala in trgovskega blaga, stroški storitev, plač zaposlenih ter drugih operativnih stroškov.
Ključne značilnosti mikrokredita
Upravičeni stroški vključujejo
Zaradi digitaliziranih in optimiziranih postopkov je prijava nezahtevna. Vloge podjetja oddajo elektronsko preko ePortala na SPS. Javni razpis ima naslednja prijavna roka: 20. februar 2025 do 14. ure in 20. marec 2025 do 14. ure. Če bo po razpisanih sredstvih veliko povpraševanje, se lahko razpis predčasno zapre.
Javni razpis Mikrokrediti 2025 je dostopen na spletni strani SPS in v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 5/2025.
Vir: MGTŠ
Obveščamo vas, da je objavljena predstavitev spremembe posebne ureditve za male davčne zavezance.
Vir: FURS >>
Pretvorba dejavnosti na SKD 2025 je uspešno zaključena. V ePRS preverite glavne in druge vpisane dejavnosti. V kolikor jih želite spremeniti, to lahko storite elektronsko prek portala SPOT ali osebno na točkah SPOT. Pretvorbo dejavnosti pa ste dolžni samostojno izvršiti tudi v vaših internih aktih.
Več o pretvorbi dejavnosti >>
Vir: AJPES >>
S 1. januarjem 2025 je v uporabo stopila nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2025), ki je nadomestila staro klasifikacijo SKD 2008. Prevedbo dejavnosti, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, je AJPES izvedel avtomatično v sodelovanju s poslovnimi subjekti.
Kaj to pomeni za podjetja?
Pomembne povezave za več informacij:
Zakaj je to pomembno?
Pravočasna uskladitev vaših dejavnosti s SKD 2025 je pomembna, saj Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prepoveduje opravljanje dejavnosti ali dela, ki ni skladno z določeno oziroma registrirano dejavnostjo.
Vir: Tržni inšpektorat RS >>
Danes so začele veljati zakonske spremembe, ki omogočajo boljši dostop podjetij in potrošnikov do transakcijskih računov pri bankah ter bolj transparentno poslovanje bank v primeru zavrnitve odprtja transakcijskega računa.
Spremembe za boljši dostop podjetij in potrošnikov do transakcijskega računa pri bankah je prinesla decembra sprejeta novela Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.
Banke imajo sedaj možnost, da pred odločitvijo o zavrnitvi odprtja transakcijskega računa potrošniku ali podjetju oziroma namesto zaprtja transakcijskega računa uporabijo blažje ukrepe. Prav tako so banke v primeru zavrnitve odprtja transakcijskega računa ali v primeru njegovega zaprtja dolžne dokumentirati konkretne razloge za zavrnitev ali zaprtje transakcijskega računa ter o razlogih seznaniti uporabnika plačilnih storitev, če tega ne prepovedujejo predpisi.
Spremembe omogočajo tudi večjo dostopnost potrošnikov do osnovnega plačilnega računa. To je posebna kategorija transakcijskih računov, ki jo je uvedla evropska direktiva o plačilnih računih in je namenjena tistim potrošnikom, ki pri banki ne morejo odpreti transakcijskega računa.
Doslej so banke lahko potrošniku zavrnile odprtje osnovnega plačilnega računa, če so imele informacije, da je na transakcijskem računu potrošnika zaradi pomanjkanja denarnih sredstev na tem računu vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo. Po novem banke v teh primerih potrošnikom ne morejo več zavrniti odprtja osnovnega plačilnega računa.
Ker so potrošniki slabo obveščeni o pravici do odprtja osnovnega plačilnega računa, so bile sprejete tudi spremembe, ki izboljšujejo obveščenost potrošnikov o tej pravici. Med drugim mora banka potrošnika, ki mu zavrne odprtje transakcijskega računa ali mu transakcijski račun zapre, hkrati pisno seznaniti o pravici do osnovnega plačilnega računa.
Nenazadnje, v letošnjem letu namerava Ministrstvo za finance v zakonodaji, ki ureja področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, podrobneje urediti tudi postopek povratnih informacij med Uradom Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in bankami. Poglavitni namen te informacije bo namenjen bankam, in sicer zato, da ne bodo zapirale transakcijskih računov že v fazi prve izmenjave informacij, ko še ni znano, ali je sum glede pranja denarja utemeljen.
Vir: Ministrstvo za finance >>
Sporočamo, da je v Uradnem listu RS št. 104/24 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1O, ki v pravni red Republike Slovenije prenaša:
Zakon vključuje tudi nekatere druge rešitve (uvedba skupin za DDV, obveznost predlaganja evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV,…). Zakon začne veljati 11. 12. 2024, nekatere določbe se začnejo uporabljati s 1. 1. 2025, nekatere pa kasneje.
Podrobnejša predstavitev sprememb bo objavljena v podrobnejšem opisu Spremembe zakonodaje na področju DDV.
Vir: FURS >>
ZZZS na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (Uradni list RS, št. 136/23 in 35/24–ZZdrS-J) v Uradnem listu št. 101/2024 z dne 29.11.2024 in na spletni strani objavlja Javni razpis za sofinanciranje preventivnih projektnih programov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu za obdobje od leta 2025 do leta 2027:
1. besedilo javnega razpisa ( ali )
2. priloga 1: Navodila za pripravo projekta na ravni posameznega delodajalca
3. priloga 2: Navodila za pripravo projekta na nacionalni oziroma regionalni ravni
3. obrazci razpisa:
Vlogo za sofinanciranje projekta vloži kot prijavitelj:
– posamezen delodajalec s projektom na ravni delodajalca. Delodajalec je delodajalec, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja varnost in zdravje pri delu, pod pogojema, da pri njem opravlja delo en ali več delavcev in ima sedež ali prebivališče v Republiki Sloveniji;
– združenje, ki predstavlja delojemalsko ali delodajalsko stran, s projektom na nacionalni oziroma regionalni ravni, pri katerem lahko sodeluje posamezni sodelujoči delodajalec.
Delodajalec lahko prijavi samo en projekt za svoje delavce, združenje lahko prijavi največ tri projekte, in sicer en projekt za svoje delavce, en projekt na regionalni ravni in en projekt na nacionalni ravni. Če prijavitelj v nasprotju s prejšnjim odstavkom prijavi več projektov, komisija nobene od teh vlog ne upošteva oziroma jih zavrže.
Rok za vložitev vloge pri ZZZS je 17. 2. 2025.
Vir: ZZZS >>