Ker se 2. aprila 2024 izteče rok za oddajo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej), zavezance, ki s poslovanjem preko spletnih platform in dosegajo dohodke iz naslova opravljanja dejavnosti, pozivamo, da prejete dohodke vključijo v svoje davčne obračune.
Finančna uprava bo namreč prejete podatke iz naslova poslovanja preko spletnih platform uporabila pri izvajanju nadzorov nad prijavljenimi dohodki.
V sistem Flik se je vključila tudi Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP), kar pomeni, da lahko stranke odslej na spletu s Flikom plačujejo e-storitve proračunskih uporabnikov, med katerimi so tudi upravne enote, fakultete in knjižnice.
Flik je sodoben in preprost način plačil in nakazil med komitenti različnih bank v Sloveniji, ki je uporabnikom že dobro poznan.
Sprva je bil namenjen izvajanju enostavnih in takojšnjih plačil med strankami različnih slovenskih bank, sedaj pa omogoča tudi plačila na prodajnih mestih in na spletu.
Odslej je s storitvijo Flik tako omogočeno tudi plačevanje e-storitev proračunskih uporabnikov. Uporabniki sistema e-plačil UJP lahko s storitvijo Flik enostavno plačajo davke, sodne takse ali članarino za knjižnico. Na spletni strani UJP lahko uporabniki najdejo celoten nabor proračunskih uporabnikov, katerih storitve lahko na spletu plačajo s pomočjo Flika.
Uporabniki si želijo enostavnih digitalnih plačil
Hitra rast obsega spletnih plačil Flik dokazuje, da so uporabniki pričakovali enostavno obliko plačevanja. Flik je že v nekaj mesecih po uvedbi dosegel četrtinski delež vseh spletnih plačil v Sloveniji.
»UJP od leta 2012 upravlja sistem spletnih plačil, v katerem uporabniki z uporabo plačilnih kartic, spletne banke, mBills ter Valú Monete plačujejo storitve proračunskih uporabnikov. Želimo slediti in ustvarjati trende sodobnih plačil. Hitra rast uporabe kaže, da je bila odločitev pravilna. V UJP je delež Flik glede na druge načine plačil v mesecu februarju 2024 znašal 31,3 odstotka,« je ob tem povedala vršilka dolžnosti generalnega direktorja UJP Urška Kos.
Vključitev UJP v shemo Flik plačil pozdravljajo tudi v NLB, ki za UJP opravlja Flik plačila. »NLB je sistemska finančna institucija, ki med drugim stremi k poenostavitvi in digitalizaciji plačil. Delež gotovinskih plačil v Sloveniji je še vedno precej visok, zato si v NLB prizadevamo, da negotovinska plačila pridobijo enak status kot gotovinska. Večji delež negotovinskih plačil namreč prinaša številne prednosti, tako strankam, kot tudi prodajalcem in ne nazadnje tudi državi,« so zapisali v NLB.
Prednosti Flika
Sistem Flik omogoča zelo dobro uporabniško izkušnjo. Nudi hitro in zanesljivo plačevanje brez zamudnega vnašanja številk bančnega računa. Na podlagi podane telefonske številke ali elektronskega naslova plačnik v svojo Flik aplikacijo prejme zahtevek za plačilo, ki ga potrdi ali zavrne. S tem je postopek plačevanja zaključen, denar pa je v nekaj sekundah na računu prejemnika plačila.
Prednost Flika je, da je uporabnikom na voljo ves čas, saj ni vezan na delovni čas plačilnega prometa bank.
Kljub enostavnosti in hitrosti plačil je varnost vseskozi na prvem mestu. Plačevanje s Flikom je varno in izpolnjuje varnostne standarde Banke Slovenije in evropske direktive o plačilnih storitvah. Za varnost aplikacije Flik jamčijo slovenske banke.
Najvišje nadomestilo: Nadomestilo ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije.
Višina nadomestila plače je odvisna od osnove za nadomestilo, razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije.
Osnova za nadomestilo je zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela (razen, če ni imel plače oziroma osnove za plačilo prispevkov v celotnem preteklem koledarskem letu, oziroma le-te še ni imel do nastopa začasne zadržanosti od dela, ali pa se je zavarovanec poškodoval na poti na delo, preden je nastopil delo ali kadar o prihoda iz služenja vojaškega roka zaradi bolezni in poškodbe ne more nastopiti dela).
V primeru, da delodajalec oziroma pooblaščeni računovodski servis ne razpolaga s podatki o osnovi za nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, lahko od vključno 1. julija 2023 na podlagi elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela od FURS pridobi podatke za izračun osnove preko posebnega postopka na portalu SPOT.
Zgornji limit: Nadomestilo ne more biti višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan.
Najvišje nadomestilo: Nadomestilo ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Višina najvišjega nadomestila, ki se uporabi pri obračunu za posamezno obdobje zadržanosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, je razvidna iz pripete preglednice.
Spodnji limit:Nadomestilo za april 2022 in pretekle mesece ne more biti manjše od zajamčene plače. Nadomestilo za maj 2022 in naslednje mesece ne more biti manjše od 60% minimalne plače, ki je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Za zavarovanca, katerega osnova za plačilo prispevkov je nižja od 60% minimalne plače, je najnižje nadomestilo določeno v višini osnove, po kateri je zavarovan. Višina spodnjega limita, ki se uporabi pri obračunu za posamezno obdobje zadržanosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, je razvidna iz pripete preglednice.
Valorizacija
Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10, 94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 59/19, 81/19 – ZSDP-1C in 92/21 -ZSDP-1E; ZUTPG) predvideva uskladitev osnove za odmero nadomestila, vendar le v primeru, da ima zavarovanec osnovo najmanj iz predpreteklega koledarskega leta glede na obdobje zadržanosti. Uskladitev se opravi enkrat letno, in sicer 1. marca z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).
Dne 31.05.2012 je pričel veljati Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012, v nadaljevanju: ZUJF), ki v 6. členu spreminja odmerni odstotek za izračun nadomestila plače za prvih 90 koledarskih dni izplačila nadomestila plače, ki se izplačuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Za prvih 90 koledarskih dni se zniža odmerni odstotek za 10 odstotnih točk (v primerjavi z odmernim odstotkom po preteku 90 koledarskih dni) pri vseh razlogih začasne zadržanosti od dela, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni in poškodbe pri delu, nege družinskega člana, usposabljanja za rehabilitacijo otroka, transplantacije ter v primerih poškodb, nastalih pri aktivnostih iz 18. člena ZZVZZ, pri katerih ostane odmerni odstotek enak, ne glede na število dni zadržanosti v breme ZZZS. V primeru razloga za zadržanost 12 – Darovanje krvi, gre za nadomestilo v breme ZZZS za dan, ko delavec prostovoljno daruje kri in ne more iti za zadržanost nad 90 koledarskih dni. V primeru darovanja krvi odmerni odstotek znaša 100 %.
Posebnosti – Vojaški invalidi in civilni invalidi vojne – znižanje odmernega odstotka velja tudi za vojaške invalide in civilne invalide vojne, pri katerih za prvih 90 dni nadomestilo znaša 90 % od osnove v vseh primerih, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, nege družinskega člana, transplantacije, v primerih poškodb, nastalih pri aktivnostih iz 18. člena ZZVZZ ter darovanja krvi, ko nadomestilo znaša 100 % od osnove. Po preteku 90 koledarskih dni znaša nadomestilo pri vseh razlogih zadržanosti 100% od osnove.
Tabela o razlogih za zadržanost od dela in odmernih odstotkih
Znižanje odmernega odstotka, ki je določeno v 6. členu ZUJF, ne vpliva na odmerni odstotek za izračun nadomestila plače za zavarovance, ki so na dan uveljavitve ZUJF že upravičeni do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne glede na dejstvo, da se 90-dnevno obdobje prejemanja nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja še ni izteklo.
Pogoji za nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, zbirna preglednica razlogov zadržanosti in postopkov
Na povezavi ZZZS – Pogoji so podrobnejše informacije glede pogojev za nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta tej povezavi najdete tudi zbirno preglednico razlogov zadržanosti in postopkov, ki je tudi priloga Pravilnika o uveljavljanju izplačila nadomestila plač iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca.
Za izplačila od 1. 3. 2024 do 28. 2. 2025 znaša najnižja osnova za plačilo prispevkov 1.332,57 eur.
Najnižjo osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost določa četrti odstavek 144. člena ZPIZ-2. Za izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. 3. dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta.
Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju, za izplačila od 1. 3. 2024 do 28. 2. 2025 znaša 1.332,57 eur (60 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Za leto 2023 podatek o povprečni plači 2.220,95 eur).
Davčne zavezance obveščamo, da bo Finančna uprava RS za obračunska obdobja od januarja 2024 dalje zaostrila kaznovalno politiko, in sicer bo večjo pozornost pri sankcioniranju nepredložitve DDV obračuna usmerila na davčne zavezance, ki so za več davčnih obdobij sicer predložili obračune DDV, vendar so to storili šele po prejemu poziva za predložitev obračuna in s takšnim ravnanjem nadaljujejo tudi v letu 2024.
Finančna uprava RS s pozivom za predložitev obračuna DDV ne bo več omogočila dodatnega roka za izpolnitev obveznosti predložitve obračuna, saj je rok za predložitev obračuna določen v 88. členu Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1. Namen je povečanje discipline davčnih zavezancev pri predlaganju obračunov DDV v prihodnje.
Davčni zavezanec je v skladu z 88. členom ZDDV-1 dolžan predložiti obračun DDV davčnemu organu do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, oziroma do 20. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, če je za navedeno davčno obdobje dolžan predložiti rekapitulacijsko poročilo iz 90. člena ZDDV-1. Davčni zavezanec mora predložiti obračun DDV ne glede na to, ali je za davčno obdobje, za katero predloži obračun, dolžan plačati DDV.
Nepredložitev obračuna DDV oziroma nepredložitev obračuna DDV v predpisanem roku ali na predpisan način predstavljajo hujšo davčno kršitev. Za pravne osebe je predpisana globa od 4.000 evrov do 75.000 evrov, za samostojne podjetnike globa od 3.000 evrov do 50.000 evrov, za posameznike pa znaša globa od 400 do 5.000 evrov.
V skladu z Zakonom o minimalni plači (ZminP) se minimalna plača enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta, ki je lani znašala 4,2 odstotka.
Pri uskladitvi se ob rasti cen življenjskih potrebščin upošteva tudi druge zakonske kriterije, kot so gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Uskladitev zneska minimalne plače se določi po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa nov znesek objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do konca januarja tekočega leta. Nov znesek minimalne plače velja za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja tekočega leta dalje.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je po predhodnem posvetu z vsemi ključnimi deležniki odločil za uskladitev zneska minimalne plače v višini 4,2 odstotka. V primerjavi z minimalno plačo v letu 2023, ki je znašala 1.203,36 evra bruto, bo nova minimalna plača višja za 50,54 evra. Nov znesek minimalne plače bo tako znašal 1.253,90 evra bruto.
”Leta 2018 smo postopoma v državnem zboru na pobudo Levice, sprejeli novo definicijo minimalne plače. Rezultati te spremembe so zgovorni. Primerjava sedemletnega obdobja od 2011 do 2017 in petletnega obdobja od 2018 do 2023 pokaže zanimive rezultate. Od leta 2011 do 2017 se je minimalna plača povečala za 17,4 odstotka, v zadnjih petih letih pa za 42,7 odstotka. Torej, za skoraj trikrat več. Povprečna plača se je v sedmih letih povečala za 10,3 odstotka, v zadnjih petih letih pa za 30,1 odstotka. Torej tudi za trikratnik. Pozitivni učinki naših ukrepov na področju minimalne plače so jasni,” sporoča minister Mesec.
Obenem minister dodaja, da moramo dati večji poudarek v prihodnje na dvig ostalih plač. Številni plačni razredi, tako v javnem in zasebnem sektorju so pod ravnjo minimalne plače. ”Pozicija vlade je, da letos minimalno plačo dvignemo za stopnjo inflacije, torej za 4,2 odstotka, hkrati pa kot minister za delo sprejemam dve pobudi sindikatov: Uveljaviti moramo pravilo »enka je minimalka« in opraviti nov izračun življenjskih stroškov, ki bo temeljil na posodobljenih podatkih dviga cen oziroma življenjskih stroškov,” dodaja minister.
”Čas je, da minimalna plača postane osnovna plača in temelj vseh plačnih razredov, na čelu s plačami v javnem sektorju. Poleg minimalne plače moramo zato urediti tudi plačna razmerja glede ostalih plač. V skladu s tem pozivam sindikate in delodajalce, da letos ustrezno prenovimo kolektivne pogodbe v javnem in zasebnem sektorju. Delo vseh zaposlenih mora biti namreč ustrezno ovrednoteno in nagrajeno,” je zaključil minister.
Urad EU za intelektualno lastnino (angleško European Union Intellectual Property Office – EUIPO) je objavil razpis za pomoč malim in srednje velikim podjetjem (MSP) s sedežem v EU na področju intelektualne lastnine.
Razpis (v angleškem jeziku) vključuje financiranje, ki bo potekalo v obliki štirih vavčerjev za intelektualno lastnino, s katerimi se bodo sofinancirali:
Urad RS za intelektualno lastnino pri izvajanju storitve IP Scan tudi v letu 2024 ne sodeluje, saj za inovativna MSP s sedežem v Sloveniji izvaja podobno storitev (Prva informacija o intelektualni lastnini – Prva i) brezplačno.
Izvajala pa se bo nova storitev predhodnega pregleda uveljavljanja pravic intelektualne lastnine IP Scan Enforcement, ki jo bodo izvajali strokovnjaki s področja intelektualne lastnine. Seznam strokovnjakov, ki bodo izvajali to storitev, bo objavljen na spletni strani urada.
Skupni proračun, ki je v letu 2024 na voljo za sofinanciranje ukrepov v okviru razpisa, znaša 20 milijonov evrov.
MSP lahko zaprosi za en vavčer na posamezno vrsto dejavnosti v zvezi z intelektualno lastnino.
Glede na vrsto dejavnosti se bodo uporabljala naslednja pravila sofinanciranja:
vavčer 1: 90 odstotkov vrednosti storitve IP Scan Enforcement (za Slovenijo je vrednost storitve ovrednotena na najvišji znesek 900 evrov);
vavčer 2: 75 odstotkov upravičenih pristojbin za varstvo znamk ali modelov na nacionalni, regionalni ali evropski ravni, 50 odstotkov upravičenih pristojbin za varstvo znamk ali modelov na mednarodni ravni;
vavčer 3: 75 odstotkov upravičenih pristojbin za varstvo na nacionalni ali evropski ravni ter poizvedbe o stanju tehnike, ki jih zagotovijo nacionalni uradi za intelektualno lastnino, 50 odstotkov pravni stroški za pripravo in vložitev evropskih patentnih prijav;
vavčer 4: 75 odstotkov za varstvo rastlinskih sort na ravni Skupnosti.
Najvišji zneski vavčerjev na upravičenca so:
810 evrov za vavčer 1,
1000 evrov za vavčer 2,
1500 evrov (pristojbine za patentno varstvo) oziroma 2.000 evrov (pravni stroški za evropske patentne prijave) za vavčer 3 in
1500 evrov za vavčer 4.
Vloge na razpis je možno oddati od 22. januarja 2024 do 6. decembra 2024. Pred oddajo prijave se morajo prijavitelji registrirati oziroma ustvariti uporabniški račun.
Več informacij o Skladu za pomoč MSP lahko preberete na spletni strani EUIPO ali pa se udeležite spletnega seminarja, ki ga EUIPO organizira 6. februarja 2024.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-T) je s 1. januarjem 2024 uvedel nov obvezni zdravstveni prispevek (OZP). Objavljamo obvestilo glede obračuna OZP in obračuna akontacije dohodnine.
Republika Slovenija (MORS) je prednostno zavezanec za plačilo OZP za vojne invalide, vojne veterane, žrtve vojnega nasilja (vojne upravičence), ki so pravico do plačila dopolnilnega zavarovanja (do 31. decembra 2023) oz. plačila OZP (po 1. januarjem 2024) iz proračuna pridobili z odločbo upravne enote.
Kadar sta v istem mesecu dva izplačevalca dohodka, na primer nastopite materinski/očetovski/starševski dopust ali ga končate in za del meseca prejmete plačo, je potrebno izpolniti priloženo izjavo, ali bo za potrebe obračuna obveznega zdravstvenega prispevka in obračuna akontacije dohodnine izplačevalec Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) glavni ali drugi delodajalec.
Pomembno
Izjave ni treba izpolniti, če ste zavarovani izključno na zavarovalni podlagi 005, 019, 027, 040, 120, 051, 052, 007+064, 007+065, 119), saj bo obremenitev za obvezni zdravstveni prispevek preko OPSV (FURS). Izjave tudi ni treba izpolniti, če poleg izplačila s strani MDDSZ ne prejemate drugih izplačil (niste hkrati zavarovani na nobeni drugi zavarovalni podlagi).
Pravilo glavnega ali drugega delodajalca
Določanje glavnega delodajalca naj bi se glede na 127. člen Zakona o dohodnin (ZDoh-2) izvajalo na podlagi pretežnega dela dohodka, ki ga prejema upravičenec v istem mesecu od večjih delodajalcev. Če je MDDSZ glavni delodajalec, se za izračun nadomestila/delnega plačila upošteva davčna lestvica ter olajšave. Olajšave se upoštevajo zgolj, če je upravičenec davčni rezident Republike Slovenije. Če MDDSZ ni glavni delodajalec, se za izračun nadomestila/delnega plačila upošteva pavšalna stopnja davka (25 odstotkov) brez olajšav.
Glavni delodajalec po 127. čl. ZDoh-2 odtegne in plača tudi OZP.
Če izjave ne boste priložili, bo MDDSZ avtomatično nastopal kot glavni delodajalec, ko prejemate pretežni del dohodka iz naslova starševskega nadomestila/delnega plačila za izgubljeni dohodek (nadomestilo je izplačano za več od polovice skupnega števila delovnih dni v mesecu, na primer 10. februar 2024 nastopite materinski dopust in prejmete materinsko nadomestilo za čas od 10. do 29. februarja 2024).
Izjava bo v kratkem objavljena tudi pri vlogah na e-upravi.
Izjava za potrebe obračuna obveznega zdravstvenega prispevka in obračuna akontacije dohodnine
Izjava za potrebe obračuna obveznega zdravstvenega prispevka in obračuna akontacije dohodnine
Obveščamo vas, da so bile v postopku priprave elektronskih zahtevkov in obračunov na portalu SPOT in pri kontrolah eZahtevkov, oddanih preko vmesnika eNDM, izvedene uskladitve z Zakonom o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS), Uradni list RS – 136/2023, Uredbeni del (uradni-list.si) (Povezava na zunanjo povezavo) , ki je začel veljati 1.1.2024,
Nova izhodišča veljajo za vse zadržanosti od vključno 1.1.2024, torej za vse obračune za januar 2024 in nadaljnje mesece, ne glede na to, kdaj se je začasna zadržanost od dela pričela.
Najvišje nadomestilo Doslej je bilo nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za delavce navzgor omejeno le s t.i. zgornjim limitom, to je s plačo, ki bi jo delavec dobil, če bi delal. Podatek o urni osnovi za delo na eObračunu sporoči delodajalec. ZIUZDS uvaja najvišje nadomestilo, torej dodatni zgornji limit pri obračunu nadomestil plač. Najvišje nadomestilo je dvainpolkratnik zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji po podatkih SURS. Dodane informacije in natančni podatki o višini najvišjega nadomestila bodo objavljeni na povezavi Višina nadomestila (Povezava na zunanjo povezavo).
Prehod v breme ZZZS od 31. delovnega dne Za razloge 01-bolezen, 02-poškodba izven dela in 05-poškodba izven dela po tretji osebi:
je bil za zadržanosti do vključno 28.02.2022 prehod v breme ZZZS od 31. delovnega dne,
je bil za zadržanosti od vključno 1.3.2022 do vključno 31.12.2023 prehod v breme ZZZS od 21. delovnega dne,
je za zadržanosti od vključno 1.1.2024 (ne glede na to, kdaj je prvi dan neprekinjene zadržanosti) prehod v breme ZZZS od 31. delovnega dne.
Za razloga zadržanosti 03-poklicna bolezen in 04-poškodba pri delu ni sprememb, saj je bil že do vključno 31.12.2023 prehod v breme ZZZS od 31. delovnega dne.
V primeru darovanja krvi od 1.1.2024 dalje prejmejo zavarovanci, ki so upravičeni do nadomestila plače, elektronsko potrdilo o darovanju krvi (ePODK). Za januar 2024 in nadaljnje mesece se torej potrdila o darovanju krvi več ne prilagajo k eObračunu znotraj eZahtevka za refundacijo.
Seštevanje 80 dni v breme delodajalca (3. odstavek 137. člena ZDR) Kljub temu, da je prehod v breme ZZZS od 1.1.2024 od 31. delovnega dne zadržanosti, ostaja tudi v letu 2024 v veljavi dosedanja ureditev iz 3. odstavka 137. člena ZDR. Delodajalec torej tudi v koledarskem letu 2024 izplača v svoje breme za razloge 01-bolezen, 02-poškodba izven dela in 05-poškodba izven dela nadomestilo plače le za 80 delovnih dni. Za zadržanosti od vključno 81.delovnega dne vloži delodajalec eZahtevek za refundacijo, ki mu priloži skenirana dokazila o izplačilih nadomestil za prvih 80 delovnih dni. ZZZS prizna refundacijo nadomestila ob da je o zadržanosti od dela od tega dne, odločil imenovani zdravnik ZZZS,
Recidiv – razlogi 01, 02. 05 (4. odstavek 137. člena ZDR) V primeru t.i. recidiva, torej ko gre za novo zadržanost zaradi iste bolezni (razlog 01), poškodbe izven dela (razlog 02) ali poškodbe izven dela po tretji osebi (razlog 05), po prekinitvi krajši od 10 delovnih dni, od 1.1.2024 velja, da mora biti prejšnja zadržanost (pred prekinitvijo) krajša od 30 delovnih dni.
Druge novosti pri elektronskih refundacijah
Uvedba kontrole pri oddaji eZahtevka preko vmesnika Preko vmesnika od 19.1.2024 več ni možno oddati primerov, kjer je podatek na eZahtevku o številu eObračunov drugačen kot je število dejansko dodanih eObračunov.
Najnižje število ur mesečne obveznosti na eZahtevku Ker se občasno pojavijo primeri, ko ima delodajalec v celotnem mesecu le 17 delovnih dni, je bila dosedanja spodnja meja za celomesečno obveznosti pri delodajalcu, ki se navede na eZahtevku za refundacije, iz 140 ur znižana na 136 ur. Še vedno pa velja, da podatka Skupno število ur mesečne obveznosti pri delodajalcu (StUrSkupno) in Povprečno število ur mesečne obveznosti pri delodajalcu (StUrPovprecno) pomenita celomesečno (dejansko oz. povprečno) delovno obveznost delodajalca ali neke organizacijske enote podjetja. Tudi za delavce, ki delajo krajši delovni čas od te celomesečne obveznosti pri delodajalcu (npr. zaradi zaposlitve za krajši delovni čas ali zaradi invalidnosti), se za preračune parametrov uporabi ta polna celomesečna delovna obveznost pri delodajalcu, zapisana na eZahtevku. Manjša mesečna obveznost delavca, ki predstavlja seštevek ur iz delovnega koledarja, se odraža le na eObračunu.
V mesecu aprilu (18. 4. 2023) je v Republiki Sloveniji začel veljati Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (Uradni list RS, 40/23; v nadaljnjem besedilu ZČmIS-1), v katerega je implementirana Direktiva 1057/2020 o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev voznikov v sektorju cestnega prometa ter spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje in Uredbe (EU) št. 1024/2012 v okviru mobilnostnega svežnja I.
Po ZČmIS-1 cestna preverjanja na območju R Slovenije opravljajo FURS in IRSI. FURS bo v celoti nadziral samozaposlene osebe. IRSD inšpekcijski organ – preverjanja po napotitvi.
Ker ste lahko člani kontaktne skupine za gospodarstvo za področje carin ali trošarin tudi v vlogi naročnika storitev mednarodnega prevoza, vam v nadaljevanju podajamo nekaj informacij v zvezi z vašimi obveznostni.
Vozniki se štejejo za napote kadar opravljajo vožnje (prevoz blaga in prevoz potnikov), ki se začnejo in končajo zunaj države sedeža prevoznega podjetja ali začnejo in končajo v državi kjer nima prevoznik sedeža (kabotaža).
Vozniki se ne štejejo za napotene kadar opravljajo dvostranski ali tranzitni prevoz ali opravljajo začetni ali končni cestni del kombiniranega prevoza.
Tuji delodajalec zagotovi pri izvajanju storitev na področju mednarodnega prevoza v Republiki Sloveniji, da voznik hrani in na zahtevo nadzornih organov da na razpolago:
1. izjavo o napotitvi, ki jo vloži tuji delodajalec prek javnega vmesnika, povezanega z informacijskim sistemom za notranji trg (IMI),
2. tovorni list CMR, ali drugo ustrezno prevozno pogodbo, ter dokazila o izvajanju kabotaže,
3. tahografske zapise in oznake držav članic EU, v katerih je napoteni voznik opravljal storitev mednarodnega prevoza ali kabotaže.
14. člen ZČmIS-1 določa, da mora tudi naročnik storitve na področju mednarodnega prevoza pred začetkom izvajanja čezmejne storitve pri tujem ponudniku storitve oziroma tujemu prevozniku pridobiti dokumentacijo iz 1. in 2. točke devetega odstavka 16. člena ZČmIS-1, na podlagi katere preveri spoštovanje posebnih pravil o napotitvi.
Tuja samozaposlena oseba čezmejno izvaja storitev na področju mednarodnega prevoza v Republiki Sloveniji in na zahtevo nadzornih organov da na razpolago:
1. veljavno potrdilo A1,
2. potrdilo ZRSZ o opravljeni prijavi začetka izvajanja storitev,
3. tovorni list CMR, ali drugo ustrezno prevozno pogodbo, ter dokazila o izvajanju kabotaže,
4. tahografske zapise in oznake držav članic EU, v katerih je napoteni voznik opravljal storitev mednarodnega prevoza ali kabotaže.
ZČmIS-1 v 4. odstavku 14. člena določa, da mora tudi naročnik storitve na področju mednarodnega prevoza pred začetkom izvajanja čezmejne storitve pri tujem ponudniku storitve oziroma tujemu prevozniku pridobiti izjavo o napotitvi, ki jo vloži tuji delodajalec prek javnega vmesnika, povezanega z informacijskim sistemom za notranji trg (IMI) in tovorni list CMR, ali drugo ustrezno prevozno pogodbo, ter dokazila o izvajanju kabotaže, na podlagi katere preveri spoštovanje posebnih pravil o napotitvi.
Naročnik storitve mora v primeru nadzora zagotoviti dokazila o izvedbi naložene obveznosti (hraniti kopijo izjave, CMR – lahko v e-obliki).
Za neizvajanje obveznosti je v 6. odstavku 31. člena ZČmIS-1 zagrožena globa od 2.000,00 do 20.000,00 EUR za naročnika prevoznih storitev, ki ravna v nasprotju s 4. odstavkom 14. člena ZČmIS-1.
Vir: FURS
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkovNaprejPolitika zasebnosti
