Avtor: admin

Na portal SPOT s 1. 7. 2023 po podatke za obračun nadomestila plače

Na portalu SPOT se s 1. julijem 2023 uvaja nov e-postopek, prek katerega bodo lahko delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije (PRS), od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) pridobili podatke za potrebe obračuna nadomestila plače med začasno zadržanostjo delavca od dela zaradi zdravstvenih razlogov.

Nova storitev poenostavlja postopek pridobivanja podatkov za izračun osnove nadomestila plače.

Elektronski dostop do podatkov FURS za obračun nadomestila plače

Nov e-postopek se uvaja na podlagi novega sedmega odstavka 19. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 , namenjen pa je delodajalcem, ki ob pripravi obračuna nadomestila plače za svoje novo zaposlene delavce ne razpolagajo s podatki o osnovi za to nadomestilo.

Za potrebe obračuna nadomestila plače se s strani FURS zagotavljajo podatki iz obračuna davčnega odtegljaja (REK obrazci) in iz obračunov prispevkov za socialno varnost (OPSV obrazci). Upravičenost do prejema teh podatkov, ki so davčna tajnost, bo delodajalec izkazal z izbiro izdanega elektronskega bolniškega lista (eBOL).

Za januar 2024 bodo delodajalci lahko za svoje zaposlene pridobili podatke tudi na podlagi elektronskega potrdila o darovanju krvi (ePODK), ki se bo lahko v letu 2024 prav tako prevzemalo preko sistema SPOT.

Delodajalec bo tako pridobil podatke za obračun nadomestila plače v breme delodajalca in tudi podatke za obračun nadomestila plače v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Na portalu SPOT bo nov e-postopek na voljo od 1. julija 2023 naprej, delodajalec pa bo lahko pridobil podatke za obračun nadomestila v breme delodajalca in tudi podatke za obračun nadomestila plače v breme ZZZS. V primeru obračuna nadomestila plače v breme ZZZS bo mogoče pridobiti podatke o osnovah od 1. januarja 2022 naprej, v primeru obračuna nadomestila plače v breme delodajalca pa od 1. marca 2023 naprej. 

Za dostop do novega postopka bo treba urediti pooblastilo

Za nove uporabnike portala SPOT so informacije o pogojih za uporabo portala na voljo na stani https://spot.gov.si/sl/e-postopki-in-storitve/pogoji-za-uporabo-e-postopkov-in-prijava-v-portal-spot/ .

Do novega postopka bo lahko dostopal zakoniti zastopnik podjetja/poslovnega subjekta. V primeru če zakoniti zastopnik ne razpolaga s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali pa sam ne bo izvajal postopkov preverbe višine osnove, lahko dostop do postopka in podatkov izbrani osebi uredi s pooblastilom.

Vlogo za ureditev pooblastila lahko uredite na pisnem obrazcu. Novi obrazci za urejanje pooblastil bodo na voljo predvidoma po 19. 6. 2023.

Pooblastilo pa bo lahko zakoniti zastopnik od 1. 7. 2023 uredil tudi elektronsko na portalu SPOT.

Podrobnejše informacije o novem postopku spremljajte na portalu SPOT.

Vir: spot.gov.si

Novih 30 milijonov evrov mikrokreditov namenjenih mikro in malim podjetjem

Mikro in mala podjetja, ki potrebujejo finančna sredstva za svoje poslovanje, imajo preko Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) ponovno priložnost hitro, enostavno ter pod zelo ugodnimi pogoji zaprositi za mikrokredit do višine največ 25.000 evrov za manjše investicije oziroma obratna sredstva. Na voljo je kar 30 milijonov evrov, kar bo številnim podjetjem omogočilo premostitev likvidnostnih potreb.

SPS je danes v Uradnem listu RS številka 46/2023 objavil javni razpis P7 2023 – Mikrokrediti 2023, katerega razpisuje iz sredstev Sklada skladov SID Banke. 

Za sredstva bodo lahko zaprosila mikro in mala podjetja z najmanj enim zaposlenim, ustanovljena pred 1. januarjem 2022 in z bonitetno oceno vsaj SB7. Pridobljena sredstva bodo podjetja lahko porabila za financiranje različnih stroškov, kot so: nakup nove opreme, nakup patentiranih pravic, licenc, stroški materiala in trgovskega blaga, stroški storitev, plače zaposlenih ter drugih operativnih stroškov.

Mikrokrediti v višini od 5.000 evrov do 25.000 evrov so na voljo z ročnostjo do 5 let s poudarkom na enostavni in hitri pridobitvi. Ostale ugodnosti so izražene v:

• nižjih zahtevah po zavarovanju (8 menic podjetja),
• nižji obrestni meri (37,5 odstotni 6-mesečni EURIBOR in fiksni pribitek 0,8 odstotkov),
• možnosti koriščenja moratorija do 6 mesecev,
• kredit lahko krije do 100 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov projekta, a največ 25.000 evrov,
• stroški odobritve in vodenja kredita se ne zaračunavajo.

Postopek priprave je nezahteven. Vloge podjetja oddajo elektronsko preko ePortala na SPS. Javni razpis ima več prijavnih rokov:

• 22. maj 2023 do 14. ure
• 18. junij 2023 do 14. ure
• 18. september 2023 do 14. ure
• 10. oktober 2023 do 14. ure

Razpis bo odprt do porabe sredstev.

Kreditojemalcu se lahko po tem javnem razpisu odobrita največ dva mikrokredita.

Razpis P7 2023 – Mikrokrediti

Za več informacij nam pišite na info@deltas.si

DZ potrdil podrobnejše beleženje evidenc delovnega časa

Ljubljana, 21. aprila (STA) – DZ je danes z 52 glasovi za in 16 proti potrdil novelo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki predvideva beleženje dodatnih podatkov o delovnem času in uvaja obvezne elektronske evidence za kršitelje. Izjem od evidenc ni. Opozicija je rešitve zavrnila, saj da vnašajo zmedo in prinašajo dodatno birokracijo.

Na ministrstvu za delo so ob sprejemanju novele poudarili, da je k spremembam zaradi številnih kršitev, povezanih z delovnim časom, že vrsto let pozival Inšpektorat RS za delo ter da so bile rešitve usklajene s socialnimi partnerji.

Podčrtali so, da je vodenje evidenc delovnega časa na dnevni ravni obvezno že zdaj, in sicer v obliki števila opravljenih delovnih ur, po novem pa bo treba beležiti še podrobnejše podatke, in sicer čas prihoda in odhoda z dela, izrabo odmora, ure v posebnih pogojih in v neenakomerno razporejenem delovnem času ipd. Voditi jih bo treba pisno ali elektronsko, elektronsko beleženje bo obvezno le za kršitelje delovne zakonodaje.

Prav tako sta med novimi ukrepi obveznost delodajalca, da delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec in pravica delavca, da od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa.

Nova je še opredelitev delavca – to je vsakdo, ki na pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, če ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.

Potem ko je pristojni odbor DZ sprejel dopolnilo, ki je kot izjemo pri evidentiranju delovnega časa uvedlo visokošolske učitelje in raziskovalce, kar je razburilo delodajalce in opozicijo, je bil danes sprejet amandma, s katerim je bila ta izjema črtana. Določene obveznosti, denimo obveznost in vsebino beleženja delovnega časa, lahko drugače uredi področna zakonodaja, v primeru visokošolskega oz. raziskovalnega področja zakon o visokem šolstvu, so navedli na ministrstvu za delo.

“Evidenca o izrabi delovnega časa ni namenjena zgolj potrebi obračuna plač, kot je pogosto razširjeno mnenje med delodajalci, temveč je zelo pomembna z vidika pravilnega zagotavljanja delovnopravnih pravic s področja delovnega časa, odmorov in počitkov. V zvezi s tem pa je treba še posebej poudariti vidik, ki se ga pogosto pozablja, to je vidik varnosti in zdravja pri delu, ki je temelj ureditve organiziranosti delovnega časa,” so podčrtali na ministrstvu za delo.

Spremembe zakona po njihovih zagotovilih ne omejujejo fleksibilnosti dela, kar je bil pogost očitek noveli. “Možna fleksibilnost glede organizacije delovnega časa pa je še posebej poudarjena ravno pri delavcih, ki delo opravljajo na domu. Namreč tovrstni delavci imajo lahko urejen delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek drugače, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu,” so navedli.

Koalicija je bila v zakonodajnem postopku noveli naklonjena. Še največ pomislekov so imeli v SD, kjer so se zavzeli za preučitev posledic rešitev novele, ki se nanašajo na raznolikost oblik zaposlitve in delovnih procesov. V opoziciji pa so opozorili, da se določene ureditve znotraj zakona podvajajo, saj so urejene že v nekaterih drugih področnih zakonih, kar da vnaša zmedo v že obstoječ sistem, ter, da se zaradi posameznih kršiteljev dodatne administrativne ovire nalaga vsem delodajalcem.

Vir: Tax-Fin-Lex >>

Poklici brez kontrole trga dela

Zaposlitev v nekaterih poklicih, ki jih opravljajo tujci (po Standardni klasifikaciji poklicev 2008), ni odvisna od stanja na trgu dela. Zato zanje ni potrebna kontrola trga dela.

To pomeni, da v postopku izdaje dovoljenja ali pisne odobritve podamo soglasje za zaposlitev, brez ugotavljanja izpolnjevanja pogoja glede ustreznih oseb v evidenci brezposelnih.

Za navedene poklice lahko v koledarskem letu zaposlite največ 100 tujcev. Zanje ni potrebna predložitev obrazca PDM-KTD pred oddajo vloge za dovoljenje.

• varilec (koda 7212),
• voznik težkih tovornjakov in vlačilcev (koda 8332),
• orodjar (koda 7222),
• elektroinštalater (koda 7411),
• tesar (koda 7115),
• kuhar (koda 5120),
• elektromehanik (koda 7412),
• zidar (koda 7112),
• monter in serviser vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav (koda 7126),
• livar (koda 7211),
• strugar (koda 7223),
• mesar (koda 7511),
• bolničar negovalec v zavodih (koda 5321),
• zdravnik specialist splošne medicine (koda 2211).

Regres za letni dopust

Minimalni znesek regresa za leto 2023: 1.203,36 EUR bruto.

Za leto 2023 velja, da je regres v višini 100 % zadnje znane PP v RS neobdavčen. Do te višine ni treba obračunati prispevkov in akontacije dohodnine

ZDR-1 določa minimalno višino regresa za letni dopust, in sicer določa, da regres za letni dopust ne sme biti nižji od zakonsko določene minimalne plače. Če kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca ali interni pravilniki ali pogodba o zaposlitvi določajo višji znesek regresa za letni dopust, je delodajalec dolžan izplačati ta, višji, znesek.

Rok za izplačilo regresa za letni dopust je najkasneje 1. julija tekočega leta oziroma najkasneje 1. novembra tekočega leta, če ima delodajalec likvidnostne težave in če to določa kolektivna pogodba dejavnosti. Če ti dve okoliščini nista prisotni, je obvezno izplačilo regresa za letni dopust najkasneje do 1. julija tekočega leta. Če delodajalec v tem roku ne izplača zakonsko določenega regresa pomeni, da je v pravni zamudi in ima delavec od njega pravico zahtevati tudi izplačilo zamudnih obresti.

Ali delodajalec lahko skrajša rok koriščenja lanskega dopusta?

ZDR-1 določa le način izrabe prenesenega letnega dopusta in to, da naj se dopust izrabi po dogovoru z delodajalcem. Zelo priporočljivo je, da so pravila o izrabi letnega dopusta predpisana vnaprej, bodisi s pravilnikom, letnim koledarjem itd.

Ni v nasprotju z zakonom, da delodajalec v svojih splošnih aktih določi, da morajo vsi delavci izrabiti ves svoj letni dopust v tekočem letu oziroma, da lahko prenesejo v naslednje leto npr. le 3 dni letnega dopusta. Dopustno je tudi, da se v splošnem aktu delodajalca določi skrajšan rok za koriščenje lanskega dopusta, seveda zaradi potreb delovnega procesa.

Predlagamo, da sprejmete splošni akt o izrabi letnega dopusta, saj bodo tako delavci v naprej seznanjeni s pravili koriščenja letnega dopusta.