fbpx

Novice

Zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas

Vlada je z namenom ohranjanja delovnih mest s 5. decembrom 2025 aktivirala tako imenovano shemo skrajšanega delovnega časa za obdobje od 5. decembra 2025 do 5. marca 2026. Namenjena je podjetjem v težavah v desetih dejavnostih. 

Shema skrajšanega delovnega časa (SDČ) je namenjena podjetjem v težavah, ki poslujejo v naslednjih panogah:

  • C.14 Proizvodnja oblačil,
  • C.15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov iz drugih materialov,
  • C.17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja,
  • C.18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa,
  • C.23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov,
  • C 24 Proizvodnja kovin,
  • C.25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav,
  • C.29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic,
  • C.30 Proizvodnja drugih vozil in plovil,
  • C.31 Proizvodnja pohištva.

Shema SDČ omogoča ohranitev delovnih mest tistim delodajalcem, ki zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela ob nastopu zakonsko določenih okoliščin, na katere delodajalci ne morejo vplivati in ne morejo preprečiti njihovega začasnega negativnega vpliva na obseg njihovega poslovanja in s tem na začasno nemožnost zagotavljanja zadostnega obsega dela delavcem (na primer upad naročil, težave na izvoznih trgih in podobno). Delodajalec lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, zaposlenega za polni delovni čas, pri čemer mu mora zagotavljati delo vsaj za polovični delovni čas, delodajalec pa lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa uveljavlja delno povračilo nadomestila plače.

Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev v treh delovnih dneh od zaključka posvetovanja ter v treh delovnih dneh nanj podati pisni odziv. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na način, običajen pri delodajalcu.

Splošni pogoji za uveljavitev pravice do delnega povračila nadomestila plače so:  

  • da je delodajalec pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije, ali 
  • da je delodajalec fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost, vpisana v Register kmetijskih gospodarstev,

ter po lastni oceni najmanj 30 odstotkom delavcev mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela, pod pogojem, da:

  • nad njim na dan vložitve vloge ni začet postopek stečaja in ni v postopku likvidacije;
  • ima izpolnjene vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, oziroma, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje vloge znaša manj kot 50 evrov;
  • ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine.

Za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače mora delodajalec vložiti vlogo v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.

Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 60 odstotkov izplačanega nadomestila plače brez prispevkov delodajalca (bruto I), pri čemer delno povračilo nadomestila plače ne more biti višje od 50 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plače za pretekli mesec z zahtevkom za izplačilo, ki ga vloži pri zavodu na podlagi odločbe o delnem povračilu nadomestila plače, vendar najpozneje v sedmih mesecih od njene dokončnosti.

Pravice in obveznosti delavca, ki mu je odrejen skrajšan delovni čas, so naslednje:

  • za čas, ko dejansko dela, je upravičen do plačila za delo, 
  • za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, ima pravico do nadomestila plače, kot je določena za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (to je 80 odstotkov njegove povprečne plače), pri čemer nadomestilo plače ne sme znašati manj kot del minimalne plače, sorazmeren obsegu razlike med skrajšanim in polnim delovnim časom, delavec pa ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene z zakonom,
  • na zahtevo delodajalca mora ponovno pričeti opravljati delo s polnim delovnim časom, 
  • v času odrejenega skrajšanega delovnega časa se je v roku petih delovnih dni dolžan prijaviti v evidenco delavcev, vključenih v shemo skrajšanega delovnega časa pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in o tem obvestiti delodajalca,
  • v času odrejenega skrajšanega delovnega časa ima pravico in dolžnost vključitve v usposabljanje in izobraževanje.

Namen usposabljanja in izobraževanja je v krepitvi kompetenc in povečevanju zaposljivosti delavcev. Delavec se lahko usposablja ali izobražuje z uporabo spletne učne platforme za samostojno učenje, ki jo zagotavlja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ali se v usposabljanja ali izobraževanje vključi pri zunanjem izvajalcu. Delavec in zavod se dogovorita o vrsti usposabljanja ali izobraževanja, v katerega se bo delavec vključil v času odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Delavec je za vsako uro dejanske prisotnosti v programu usposabljanja ali izobraževanja upravičen do dodatka za vključitev in do povračila potnih stroškov. Seznam razpoložljivih usposabljanj in izobraževanj je objavljen na spletni strani zavoda. Delavcu, ki uspešno zaključi program usposabljanja ali izobraževanja, zavod v roku 30 dni od predložitve dokazila o uspešnem zaključku, izplača denarno nagrado v višini 100 evrov.

Obveznosti delodajalca, vključenega v shemo SDČ, so naslednje:

  • v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače mora delodajalec delavcem redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo,
  • v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še mesec dni po tem obdobju ne sme odpuščati delavcev,
  • v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom,
  • voditi mora evidenco o izrabi delovnega časa.

Če delodajalec krši svoje obveznosti ali če se ugotovi, da je v postopku predložil neresnična dokazila, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.

Vir: MDDSZ

Zimski regres za delavce

Z zakonom se uvaja nova delovnopravna pravica – pravica do zimskega regresa, do katerega bodo upravičeni vsi delavci.

Zimski regres znaša 638,86 evra in bo izplačan do 18. decembra 2025.

S prehodno določbo se za leto 2025 določa izjema od tega pravila, in sicer lahko delodajalec v primeru nelikvidnosti določi kasnejši rok za izplačilo za leto 2025 – in sicer do 31. marca 2026, ne da bi moralo biti to dopuščeno tudi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.

S prehodno določbo pa se določa še ena izjema – delodajalcu se ob izpolnjevanju zakonskih pogojev omogoča kasnejši rok izplačila 3/4 višine zimskega regresa za leto 2025. Delodajalcu, pri katerem v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 ni prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu oziroma pri katerem ni nastala obveznost izplačila dobička, možnost nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, obveznost izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026, se omogoča, da lahko za leto 2025 izplača 1/4 zimskega regresa do 18. decembra 2025, preostanek zimskega regresa (3/4) pa najpozneje do 31. marca 2026.

Izjeme glede kasnejšega izplačila zimskega regresa ne veljajo za javni sektor.

Novosti pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v letu 2026

Državni Zbor je 11. novembra 2025 na izredni seji sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), s katerim se spreminjajo pogoji za vstop in izstop iz sistema normiranih odhodkov.

ZPZR je bil v Uradnem listu RS objavljen 19. novembra 2025 (Uradni list RS, št. 91/25), veljati pa je začel 20. novembra 2025. Novosti iz ZPZR veljajo že za davčno leto 2026.

I. Spremembe pri vstopu v sistem normiranih odhodkov

Skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZPZR se spreminjajo prihodkovni pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov. Zavezanec, ki bo za leto 2026 želel preiti iz ugotavljanja davčne osnove po dejanskih odhodkih v ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, bo to lahko storil pod pogojem, da njegovi prihodki ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v letu 2025:

  • ne bodo presegali 50.000 evrov (prej 30.000 evrov), ali
  • ne bodo presegali 120.000 evrov (prej 60.000 evrov) in je bil zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev;
  • ne bodo presegali 120.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva (prej 60.000 evrov), ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodarstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v primerih zavezancev iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 (kmečka gospodinjstva, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih/normiranih odhodkih)

Bistvena novost: S tretjim odstavkom 6. člena ZPRZ se za vstop v sistem normiranih odhodkov dodaja tudi nov pogoj, in sicer davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ne bodo mogli priglasiti zavezanci, ki so v določenem obdobju pred priglasitvijo prenehali opravljati dejavnost oziroma so izstopili iz sistema normiranosti. Kot določa tretji odstavek, lahko zavezanec priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če je od izstopa iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ali od prenehanja opravljanja dejavnosti preteklo več kot pet davčnih let, pri čemer se davčno leto prenehanja opravljanja dejavnosti ne upošteva (poleg tega morajo biti izpolnjeni tudi prihodkovni pogoji). V prehodnih določbah, in sicer v drugem odstavku 20. člena ZPRZ, je dodatno določeno, da se omenjena določba uporablja za vse izstope iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, za vsa prenehanja opravljanja dejavnosti oziroma za vsa prenehanja ugotavljanja davčne osnove po drugem odstavku 47. člena ZDoh-2 od 1. januarja 2026 dalje. Drugače povedano, zavezanec bo lahko (ponovno) vstopil v sistem normiranosti (ob izpolnjevanju prihodkovnega pogoja), če je izstopil iz sistema normiranih odhodkov oz. prenehal opravljati dejavnost v letu 2025 ali prej.

Primeroma to pomeni, da zavezanec, ki bo 10. januarja 2026 prenehal z opravljanjem dejavnosti (zaprtje s.p., deregistracija sobodajalstva, ipd.), nato pa bo s 1. junijem 2026 ponovno registriral dejavnost, normiranosti ne bo mogel priglasiti. Glede na določbo tretjega odstavka, bo omenjeni zavezanec normiranost lahko priglasil (ob predpostavki, da bo dejavnost kontinuirano registrirana celoten čas), šele s 1. januarjem 2032.

II. Spremembe pri izstopu iz sistema normiranih odhodkov 

Skladno s trinajstim odstavkom 6. člena ZPRZ, mora zavezanec za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ter voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih mora voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let presega:

  • 120.000 evrov v primeru izpolnjenega pogoja obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v obeh davčnih letih  (»redni s.p.« v obeh predhodnih letih),
  • 50.000 evrov v primeru neizpolnjenega pogoja obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v obeh davčnih letih (»popoldanski s.p.« v obeh predhodnih letih),
  • 85.000 evrov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega odstavka (v enem letu »redni s.p.«, v drugem letu »popoldanski s.p.«),
  • 120.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, če je zavezanec iz šestega odstavka tega člena.

Navedeni pogoji se tako upoštevajo že za izstop v letu 2026 na podlagi povprečja prihodkov za leti 2024 in 2025.

Novost: Skladno s štirinajstim odstavkom 6. člena ZPRZ se pri ugotavljanju povprečja prihodkov iz dejavnosti, po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let, upošteva tudi predhodno davčno leto, v katerem zavezanec sicer ni opravljal dejavnosti, se pa v takem primeru šteje, da so prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v tem davčnem letu enaki nič. 

Navedeno pomeni, da bodo zavezanci, ki bodo že s prvim letom poslovanja presegli povprečje iz trinajstega odstavka, že po prvem letu morali izstopiti iz sistema normiranih odhodkov. Primeroma to pomeni, da bo zavezanec, ki je začel poslovati 1. 6. 2025 (pogoj obveznega zavarovanja iz naslova samozaposlitve neprekinjeno za 9 mesecev v letu 2025 ne bo izpolnjen), in bo v letu 2025 dosegel 110.000 evrov prihodkov, za leto 2026 moral izstopiti iz sistema normiranih odhodkov.

Izračun (registracija 1. 6. 2025):
–    0 evrov za leto 2024 (prihodki predhodnega leta, ko zavezanec ni opravljal dejavnosti so enaki nič)
–    110.000 evrov v letu 2025 (poslovanje od 1. 6. 2025 do 31. 12. 2025)
Povprečje dveh zaporednih let: 0 eur (2024) + 110.000 eur (2025) = 55.000 evrov
Zavezanec bo za leto 2026 moral izstopiti iz sistema normiranih odhodkov, ker presega povprečje 50.000 evrov v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih. 

III. Sprememba davčne stopnje pri zavezancih, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov 

Sedmi člen ZPRZ prinaša tudi spremembo davčne stopnje pri zavezancih, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Nova, progresivna davčna lestvica bo veljala za davčne obračune za leto 2026 in naprej, in sicer:

– Pri zavezancih, ki so v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji:
•    Do vključno davčne osnove v višini 72.000 evrov znaša stopnja dohodnine 20 odstotkov;
•    Nad 72.000 evrov davčne osnove znaša stopnja dohodnine 35 odstotkov (samo za del ki presega 72.000 evrov).

– Pri zavezancih, ki so v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji:
•    Do vključno davčne osnove v višini 33.000 evrov znaša stopnja dohodnine 20 odstotkov;
•    Nad 33.000 evrov davčne osnove znaša stopnja dohodnine 35 odstotkov (samo za del ki presega 33.000 evrov).

–    Pri zavezancih iz šestega odstavka prejšnjega člena dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.3. poglavja ZDoh-2, na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji:
•    Do vključno davčne osnove v višini 72.000 evrov znaša stopnja dohodnine 20 odstotkov;
•    Nad 72.000 evrov davčne osnove znaša stopnja dohodnine 35 odstotkov (samo za del ki presega 72.000 evrov).

Primer: Zavezanec v letu 2026 doseže 130.000 evrov prihodkov in izpolnjuje pogoj polnega zavarovanja za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 9 mesecev (tako imenovani redni s.p.)

Izračun priznanih normiranih odhodkov skladno z 59. členom ZDoh-2:
80 odstotkov do 60.000 evrov = 60.000*0,8 = 48.000 evrov normiranih odhodkov
0 odstotkov nad 60.000 evrov = 70.000*0 = 0 evrov normiranih odhodkov
Skupaj priznani normirani odhodki: 48.000 evrov

Izračun davčne osnove
Prihodki po pravilih o računovodenju – priznani normirani odhodki = Davčna osnova 
130.000 evrov – 48.000 evrov = 82.000 evrov

Izračun dohodnine
20 odstotkov do davčne osnove 72.000 evrov = 72.000*0,2 = 14.400 evrov
35 odstotkov nad davčno osnovo 72.000 evrov = 10.000*0,35 = 3.500 evrov
Zavezanec v konkretnem primeru pri prihodkih 130.000 evrov plača 17.900 evrov dohodnine.

Vir: FURS

FURS: Avtomatična izmenjava podatkov, ki jih sporočajo ponudniki storitev v zvezi z kriptosredstvi (DAC8 in CARF)

Obvezno poročanje informacij o kriptosredstvih (DAC8 IN CARF)

Nacionalni davčni organi si zaradi krepitve boja proti davčnim goljufijam ter davčnim utajam in izogibanju davkom avtomatično izmenjujejo informacije (AEOI), skladno z Direktivo Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja. Z Direktivo 2023/2226/EU  EN (v nadaljevanju: direktiva DAC8), z dne 17. oktobra 2023, in z enotnim standardom poročanja CARF  EN, se izmenjava podatkov širi na kriptosredstva. Izmenjava zajema države EU, kakor tudi države OECD, ki so pristopile k Večstranskem sporazumu med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij na podlagi okvira poročanja o kriptosredstvih. Slovenija  ga je podpisala 27. novembra 2024 v Paragvaju.

Slovenija bo Direktivo DAC8 in CARF MCAA prenesla v nacionalno zakonodajo z novelo Zakona o davčnem postopku  , ki je še v zakonodajnem postopku.

FURS bo od poročevalskih ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi (RCASP) pridobil informacije in te informacije letno izmenjal z državo EU oziroma pristopnico CARF MCAA (OECD), v kateri je uporabnik storitev v zvezi s kriptosredstvi rezident.

Kdo bo moral poročati

Poročati bodo morali poročevalski ponudniki kriptosredstev, ki so:

  • ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki jih ureja Uredba (EU) 2023/1114 in imajo dovoljenje v skladu z njo – ponudniki v Republiki Sloveniji se morajo registrirati pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev  .
  • upravljavci kriptosredstev, ki jih navedena uredba ne ureja in nimajo dovoljenja v skladu z njo – ti se bodo morali registrirati pri Finančni upravi Republike Slovenije ( eDavki ).

Obveznosti

Poročevalski ponudniki kriptosredstev imajo naslednje obveznosti:

  • registracija (ATVP ali FURS – glej zgoraj),
  • izvajanje postopkov dolžne skrbnosti in
  • poročanje informacij o storitvah v zvezi s kriptosredstvi.

Časovnica aktivnosti

  • registracija upravljavcev kriptosredstev pri FURS (od 1. 1. 2026)
  • izvajanje postopkov dolžne skrbnosti poročevalskih ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi (od 1. 1. 2026)
  • poročanje informacij o kriptosredstvih, za podatke od koledarskega leta 2026 (od 1. 1. 2027)

Finančna uprava bo pripravila podrobnejše opise za registracijo, postopke dolžne skrbnosti in poročanje.

Za dodatne informacije je na voljo elektronski naslov: dac8.fu(at)gov.si

Podrobnejši opisi

OECD

Zakonodaja

Zakonodaja Evropske unije

Uredbe
Direktive

Vir: FURS >>

Pojasnilo v zvezi s popravki REK na podlagi prejetih obvestil FURS o visokih izplačilih povračil stroškov v zvezi z delom

Na FURS smo zaznali različne primere napačnega poročanja v REK obrazcih v zvezi s povračili stroškov. Popravljanje REK za posamezne ugotovljene primere navajamo v nadaljevanju.

  • Zavezanec ugotavlja, da so višja izplačila povračil stroškov prehrane upravičena:

Če zavezanec po pregledu poročanih podatkov ugotavlja, da so poročana izplačila povračil stroškov upravičena in pravilno poročana, o tem obvesti FURS preko sistema eDavki z uporabo obrazca NF-LD Lastni dokument. V obvestilu naj zavezanec pojasni kaj je vzrok visokih izplačil povračil stroškov prehrane pri posameznem delavcu (najbolj pogosti primeri: delo preko polnega delovnega časa, neenakomeren delovni čas oziroma opravljanje dela 6 dni v tednu, kar je najbolj pogosto v dejavnosti trgovine, gostinstva, ipd.).

  • Zavezanec ugotavlja, da so v polju B04 napačno poročana izplačila povračil stroškov v zvezi z delom.

Če zavezanec po pregledu poročanih podatkov ugotavlja, da so v poročanih zneskih povračil stroškov prehrane (polje B04) vključena tudi ostala povračila stroškov v zvezi z delom in so vsa izplačila povračil izvedena v zneskih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, mora podatke popraviti. V primeru napačnega poročanja v polju B04 se zmanjša polje B04 in poveča ustrezno drugo polje, kar se B izvede:

Primer popravka:

Zavezanec je na letnem nivoju za zaposlenega poročal 4.000 eur v polju B04 (povračila stroškov prehrane). Pri pregledu podatkov REK je ugotovil, da bi moral v polje B04 poročati skupno 1.600 eur, v polje B06 (prehrana službena pot) 400 eur, 2.000 eur pa je napaka pri tipkanju.

Popravek je sledeč: polje B04  znesek -2.400 (minus predznak) in polje B06 znesek + 400.

Če je zaposleni prejel preveč (nad zneskom, ki se ne všteva v davčno osnovo) izplačano povračilo stroškov za leto 2024 in je znesek preveč izplačanega povračila vrnil, se to na REK -O obrazcu poroča tako, da se za znesek vračila zmanjša podatek v ustreznem polju B (v konkretnem primeru B04). Popravek poročanega podatka se lahko izvede z oddajo popravka predhodno predloženega REK-O ali s predložitvijo REK-O vrsta dohodka 1190, v katerem se v polje 011 zbirnega REK vpiše obdobje december 2024, v polje datum izplačila 30.12.2024 ter v polje B04 znesek vračila (negativni znesek!). Hkrati je treba preko eDavkov kot NF-LD lastni dokument predložiti pojasnilo o popravku in dokazilo o prejetem vračilu preveč izplačane prehrane ali drugega povračila stroškov.

  • Zavezanec ugotavlja, da so izplačila povračil stroškov prehrane izplačana v znesku, ki presega neobdavčen del in od zaposlenega ne bo zahteval vračila.

Če zaposleni preveč izplačanega povračila stroškov prehrane (ali drugega povračila) za leto 2024 ne bo vrnil, je treba od razlike, ki presega neobdavčen znesek določen v Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (PISRS) obračunati akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost. V tem primeru predlagamo uporabo instituta samoprijave eDavki – Samoprijava. Pogoj za učinkovanje samoprijave je, da zavezanec hkrati s samoprijavo plača tako premalo obračunan davek kot tudi pripadajoče obresti v višini fiksno določene letne obrestne mere (3 %). S samoprijavo se davčni zavezanec izogne tudi kazni za prekršek.

Dodatno obračunane davčne obveznosti se poročajo na REK-O obrazcu tako, da se obdavčen znesek prikaže v polju A052, A054 in A062 (osnova za prispevke se vpiše tudi v polje M05), istočasno se ustrezno zmanjša znesek poročan v polju B04.

O dohodku zavezanec poroča:

  • S popravkom predhodno predloženega REK-O (praviloma poročano z VD REK 1001 Plača in nadomestilo plače) v katerem o dohodku, ki presega neobdavčen del, poroča v polju A052 (dohodninska vrsta 1104) in hkrati A054 ter v polju A062 P04. Istočasno ustrezno (za obdavčen del) zmanjša podatek v polju B04.
  • S predložitvijo samostojnega REK-O obrazca, vrsta dohodka 1003 Jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi, solidarnostna pomoč in povračilo stroškov, pri čemer je treba navesti podatek pravilnega oz. dejanskega datuma izplačila povračila in obdobja. Zmanjšanje vrednosti polja B04 – Povračilo stroškov prehrane do uredbe pa se izvede s predložitvijo REK-O vrsta dohodka 1190 (glej drugi odstavek). 
  • Obdavčen del dohodka se lahko prikaže tudi z vrsto dohodka 1150 Drugi dohodki iz delovnega razmerja, pri čemer je treba navesti podatek pravilnega oz. dejanskega datuma izplačila povračila in obdobja, zmanjšanje (previsoko) poročanega podatka o povračilih stroškov prehrane pa se izvede na VD 1190 (glej drugi odstavek).

V zvezi z davčno obravnavo izplačanih povračil stroškov nad zneskom, ki se ne všteva v davčno osnovo opozarjamo na prvi odstavek 59. člena Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) (PISRS), ki določa: »Plačnik davka je dolžan za davčnega zavezanca izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj od dohodkov, od katerih se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj. Šteje se, da je plačnik davka, ki je odtegnil davčni odtegljaj, davčni odtegljaj odtegnil v breme dohodka davčnega zavezanca.« Navedeno upoštevajoč četrti odstavek 59. člena ZDavP-2 pomeni, da mora zavezanec od prejemnika dohodka izterjati davčne obveznosti (davčni odtegljaj, prispevki delojemalca), ki bremenijo prejemnika dohodka. Za dohodke, ki so izplačani v denarju se namreč, upoštevajoč deveti odstavek 16. člena Zakon o dohodnini (ZDoh-2) (PISRS), izplačilo ne more povečati s koeficientom davčnega odtegljaja. V primeru če zavezanec ne more ali ne želi izterjati davčnega odtegljaja in prispevkov delojemalca od prejemnika dohodka pa se neizterjani zneski štejejo kot dohodek delavca izplačan v naravi.

Vir: FURS

20 mio EUR likvidnostnih kreditov za hitro in ugodno financiranje MSP

Preko Slovenskega podjetniškega sklada so za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) na voljo ugodni likvidnostni krediti od 15.000 EUR do 100.000 EUR s pomočjo katerih bodo lahko podjetja na enostaven in hiter način pridobila ugodne vire financiranja za manjše investicije ali obratna sredstva.

Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju SPS) je danes v Uradnem listu RS št. 70/2025 objavil javni razpis P7L 2025 – Likvidnostni kredit, ki ga razpisuje iz namenskega premoženja. Za sredstva bodo lahko zaprosila mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj enim zaposlenim, ustanovljena pred 1. 1. 2024, locirana v Kohezijski regiji Vzhodne ali Zahodne Slovenije.

Likvidnostni krediti so namenjeni podpori podjetjem pri financiranju različnih poslovnih potreb. Z njimi lahko podjetja krijejo stroške nakupa nove opreme in delovnih strojev, vlagajo v poslovne nepremičnine ali pridobivajo patentirane pravice in licence. Krediti so namenjeni tudi pokrivanju tekočih stroškov poslovanja, kot so stroški materiala, trgovskega blaga, storitev, plač zaposlenih ter drugih operativnih izdatkov. 

Skupni znesek kredita, ki ga podjetje lahko pridobi (vključno z morebiti že odobreni krediti iz katerega od razpisov Sklada z oznakami P7R 2025, P7 2025 ali P7-2 2025), ne sme presegati 30 % čistih prihodkov od prodaje v letu 2024.

Javni razpis najdete TUKAJ >>

Vir: SPS >>