Novice

Za evropska podjetja na voljo 18 milijonov nepovratnih sredstev za varstvo intelektualne lastnine

Urad EU za intelektualno lastnino (angleško European Union Intellectual Property Office – EUIPO) je objavil razpis za pomoč malim in srednje velikim podjetjem (MSP) s sedežem v EU na področju intelektualne lastnine v letu 2025.

Razpis nudi MSP finančno podporo za dejavnosti na področju intelektualne lastnine, ki se bo izvajala v obliki štirih vavčerjev za intelektualno lastnino, s katerimi se bodo sofinancirali:

• storitev predhodnega pregleda pravic intelektualne lastnine (IP Scan) in storitev predhodnega pregleda uveljavljanja pravic intelektualne lastnine (IP Scan Enforcement) (vavčer 1),
• znamke in modeli (vavčer 2),
• patenti (vavčer 3),
• žlahtniteljske pravice v Skupnosti (vavčer 4).

Urad za intelektualno lastnino pri izvajanju storitve IP Scan tudi v letu 2025 ne sodeluje, saj za inovativna MSP s sedežem v Sloveniji izvaja podobno storitev (Prva informacija o intelektualni lastnini – Prva i) brezplačno.

Slovenskim MSP je na voljo tudi storitev predhodnega pregleda uveljavljanja pravic intelektualne lastnine IP Scan Enforcement, ki jo bodo izvajali strokovnjaki s področja intelektualne lastnine. 

Skupni proračun, ki je v letu 2025 na voljo za sofinanciranje ukrepov v okviru razpisa, znaša 18 milijonov evrov.

MSP lahko zaprosi za en vavčer na posamezno vrsto dejavnosti v zvezi z intelektualno lastnino.

Glede na vrsto dejavnosti se bodo uporabljala naslednja pravila sofinanciranja:

• vavčer 1: 90 odstotkov vrednosti storitve IP Scan Enforcement (za Slovenijo je vrednost storitve ovrednotena na najvišji znesek 900 evrov);
• vavčer 2: 75 odstotkov upravičenih pristojbin za varstvo znamk ali modelov na nacionalni, regionalni ali evropski ravni, 50 odstotkov upravičenih pristojbin za varstvo znamk ali modelov na mednarodni ravni;
• vavčer 3: 75 odstotkov upravičenih pristojbin za varstvo na nacionalni ali evropski ravni ter poizvedbe o stanju tehnike, ki jih zagotovijo nacionalni uradi za intelektualno lastnino, 50 odstotkov pravni stroški za pripravo in vložitev novih evropskih patentnih prijav;
• vavčer 4: 75 odstotkov za varstvo rastlinskih sort na ravni Skupnosti.

Najvišji zneski vavčerjev na upravičenca so:

• 810 evrov za vavčer 1,
• 700 evrov za vavčer 2,
• 1000 evrov (pristojbine za storitev poizvedbe o stanju tehnike in nacionalno patentno varstvo) oziroma 2.500 evrov (pravni stroški priprave in vložitve novih evropskih patentnih prijav in patentno  varstvo na evropski ravni) za vavčer 3 in
• 1500 evrov za vavčer 4.

Vloge na razpis je možno oddati od 3. februarja 2025 do 5. decembra 2025.

Razpis se izvaja v okviru Sklada za pomoč MSP (angleško Ideas Powered for Business SME Fund) in je del akcijskega načrta Evropske komisije za intelektualno lastnino. Pobudo sofinancirata Evropska komisija in EUIPO, izvaja pa se v sodelovanju z nacionalnimi in regionalnimi uradi za intelektualno lastnino iz Evropske unije.

Več informacij o Skladu za pomoč MSP lahko preberete na spletni strani EUIPO ali pa se udeležite spletnega seminarja, ki ga EUIPO organizira 18. februarja 2025.

Vir: Urad RS za intelektualno lastnino

MGTŠ: 10 milijonov evrov ugodnih mikrokreditov za mikro, mala podjetja in srednje velika podjetja

Preko Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) so mikro, malim in srednje velikim podjetjem ponovno na voljo ugodni mikrokrediti od 5000 evrov do 25.000 evrov s pomočjo katerih bodo lahko podjetja na enostaven in hiter način pridobila ugodne vire financiranja za manjše investicije ali obratna sredstva.

SPS je v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 5/2025 objavil javni razpis P7-2 2025 – Mikrokrediti 2025, ki ga razpisuje iz sredstev Sklada skladov SID banke. Sredstva je zagotovilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport iz Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014–2020 v sklopu izvajanja operacije Finančnih instrumentov 2014-2020. Za sredstva bodo lahko zaprosila mikro, mala podjetja in srednje velika podjetja z najmanj enim zaposlenim, ustanovljena pred 1. januarjem 2023, locirana v Kohezijski regiji Vzhodne ali Zahodne Slovenije.

Mikrokrediti so namenjeni financiranju stroškov, povezanih z nakupom nove opreme, nakupom patentiranih pravic, licenc ali kritju tekočih likvidnostnih potreb, kot so stroški materiala in trgovskega blaga, stroški storitev, plač zaposlenih ter drugih operativnih stroškov. 

Ključne značilnosti mikrokredita

• višina kredita: od 5000 evrov do 25.000 evrov, z možnostjo odobritve ene vloge.
• obrestna mera: 37,5-odstotka šestmesečnega EURIBORA + fiksni pribitek 0,8 odstotka
• ročnost kredita: od 2 do 5 let.
• moratorij: možnost koriščenja moratorija na odplačilo glavnice do 6 mesecev, ki se šteje v odplačilno dobo kredita.
• kritje stroškov: kredit lahko krije do 100 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov projekta
• zavarovanje: 8 menic podjetja.
• brez stroškov vodenja in odobritve kredita.

Upravičeni stroški vključujejo

• izdatke za materialne investicije (nakup nove opreme),
• izdatke za nematerialne naložbe (patenti, licence, blagovne znamke),
• izdatke za nakup materiala in trgovskega blaga,
• stroške storitev,
• stroške dela (neto plače, dohodnina, prispevki, povračilo stroškov prevoza, prehrane in regres za letni dopust),
• zaračunan pripadajoči davek na dodano vrednost (DDV) na preostale upravičene stroške.

Zaradi digitaliziranih in optimiziranih postopkov je prijava nezahtevna. Vloge podjetja oddajo elektronsko preko ePortala na SPS. Javni razpis ima naslednja prijavna roka:  20. februar 2025 do 14. ure in 20. marec 2025 do 14. ure. Če bo po razpisanih sredstvih veliko povpraševanje, se lahko razpis predčasno zapre.

Javni razpis Mikrokrediti 2025 je dostopen na spletni strani SPS in v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 5/2025.

Vir: MGTŠ

FURS: Posebna ureditev za male davčne zavezance

Obveščamo vas, da je objavljena predstavitev spremembe posebne ureditve za male davčne zavezance.

•  Posebna ureditev za male davčne zavezance – domača   
•  Posebna ureditev za male davčne zavezance – čezmejna   

Vir: FURS >>

AJPES: Preverite glavno dejavnost v ePRS

Pretvorba dejavnosti na SKD 2025 je uspešno zaključena. V ePRS preverite glavne in druge vpisane dejavnosti. V kolikor jih želite spremeniti, to lahko storite elektronsko prek portala SPOT ali osebno na točkah SPOT. Pretvorbo dejavnosti pa ste dolžni samostojno izvršiti tudi v vaših internih aktih.

Več o pretvorbi dejavnosti >>

Vir: AJPES >>

Tržni inšpektorat RS: Začela se je uporaba nove standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2025)

S 1. januarjem 2025 je v uporabo stopila nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2025), ki je nadomestila staro klasifikacijo SKD 2008. Prevedbo dejavnosti, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, je AJPES izvedel avtomatično v sodelovanju s poslovnimi subjekti.

Kaj to pomeni za podjetja?

• Samostojni podjetniki posamezniki (s.p.), sobodajalci: AJPES je za vas samodejno ali z vašo pomočjo prevedel obstoječe vpisane dejavnosti po SKD 2008 v Poslovnem registru Slovenije (PRS) v dejavnosti po SKD 2025. Kljub temu vam predlagamo, da preverite, ali prevedena dejavnost ustreza dejavnosti, ki jo dejansko opravljate.
• Drugi poslovni subjekti (npr. d.o.o., d.d., društva, zavodi), ki imate dejavnosti določene v ustanovitvenem aktu, boste morali dejavnosti uskladiti s SKD 2025 ob prvi spremembi ustanovitvenega akta.

Pomembne povezave za več informacij:

• Postopek prevedbe dejavnosti je opisan na portalu AJPES: Prevedba na SKD 2025
• Razlike med SKD 2008 in SKD 2025 najdete na spletni strani Statističnega urada: Razlike med SKD 2008 in SKD 2025
• Prva različica pojasnil k SKD 2025: Pojasnila k SKD 2025

Zakaj je to pomembno?

Pravočasna uskladitev vaših dejavnosti s SKD 2025 je pomembna, saj Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prepoveduje opravljanje dejavnosti ali dela, ki ni skladno z določeno oziroma registrirano dejavnostjo.

Vir: Tržni inšpektorat RS >>

MF: Začetek veljavnosti zakonskih sprememb za boljšo dostopnost do transakcijskih računov

Danes so začele veljati zakonske spremembe, ki omogočajo boljši dostop podjetij in potrošnikov do transakcijskih računov pri bankah ter bolj transparentno poslovanje bank v primeru zavrnitve odprtja transakcijskega računa.

Spremembe za boljši dostop podjetij in potrošnikov do transakcijskega računa pri bankah je prinesla decembra sprejeta novela Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.

Banke imajo sedaj možnost, da pred odločitvijo o zavrnitvi odprtja transakcijskega računa potrošniku ali podjetju oziroma namesto zaprtja transakcijskega računa uporabijo blažje ukrepe. Prav tako so banke v primeru zavrnitve odprtja transakcijskega računa ali v primeru njegovega zaprtja dolžne dokumentirati konkretne razloge za zavrnitev ali zaprtje transakcijskega računa ter o razlogih seznaniti uporabnika plačilnih storitev, če tega ne prepovedujejo predpisi.

Spremembe omogočajo tudi večjo dostopnost potrošnikov do osnovnega plačilnega računa. To je posebna kategorija transakcijskih računov, ki jo je uvedla evropska direktiva o plačilnih računih in je namenjena tistim potrošnikom, ki pri banki ne morejo odpreti transakcijskega računa.

Doslej so banke lahko potrošniku zavrnile odprtje osnovnega plačilnega računa, če so imele informacije, da je na transakcijskem računu potrošnika zaradi pomanjkanja denarnih sredstev na tem računu vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo. Po novem banke v teh primerih potrošnikom ne morejo več zavrniti odprtja osnovnega plačilnega računa.

Ker so potrošniki slabo obveščeni o pravici do odprtja osnovnega plačilnega računa, so bile sprejete tudi spremembe, ki izboljšujejo obveščenost potrošnikov o tej pravici. Med drugim mora banka potrošnika, ki mu zavrne odprtje transakcijskega računa ali mu transakcijski račun zapre, hkrati pisno seznaniti o pravici do osnovnega plačilnega računa.

Nenazadnje, v letošnjem letu namerava Ministrstvo za finance v zakonodaji, ki ureja področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, podrobneje urediti tudi postopek povratnih informacij med Uradom Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in bankami. Poglavitni namen te informacije bo namenjen bankam, in sicer zato, da ne bodo zapirale transakcijskih računov že v fazi prve izmenjave informacij, ko še ni znano, ali je sum glede pranja denarja utemeljen.
Vir: Ministrstvo za finance >>