Novice

MDDSZ: Obračun obveznega zdravstvenega prispevka in akontacije dohodnine

Novosti pri pripravi zahtevkov za refundacije nadomestil od januarja 2024 dalje

ZIUZDS

Obveščamo vas, da so bile v postopku priprave elektronskih zahtevkov in obračunov na portalu SPOT in pri kontrolah eZahtevkov, oddanih preko vmesnika eNDM, izvedene uskladitve z Zakonom o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS), Uradni list RS – 136/2023, Uredbeni del (uradni-list.si)  (Povezava na zunanjo povezavo) , ki je začel veljati 1.1.2024,

Nova izhodišča veljajo za vse zadržanosti od vključno 1.1.2024, torej za vse obračune za januar 2024 in nadaljnje mesece, ne glede na to, kdaj se je začasna zadržanost od dela pričela.

Najvišje nadomestilo
Doslej je bilo nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za delavce navzgor omejeno le s t.i. zgornjim limitom, to je s plačo, ki bi jo delavec dobil, če bi delal. Podatek o urni osnovi za delo na eObračunu sporoči delodajalec.
ZIUZDS uvaja najvišje nadomestilo, torej dodatni zgornji limit pri obračunu nadomestil plač. Najvišje nadomestilo je dvainpolkratnik zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji po podatkih SURS. Dodane informacije in natančni podatki o višini najvišjega nadomestila bodo objavljeni na povezavi Višina nadomestila  (Povezava na zunanjo povezavo).

Prehod v breme ZZZS od 31. delovnega dne
Za razloge 01-bolezen, 02-poškodba izven dela in 05-poškodba izven dela po tretji osebi:

• je bil za zadržanosti do vključno 28.02.2022 prehod v breme ZZZS od 31. delovnega dne,
• je bil za zadržanosti od vključno 1.3.2022 do vključno 31.12.2023 prehod v breme ZZZS od 21. delovnega dne,
• je za zadržanosti od vključno 1.1.2024 (ne glede na to, kdaj je prvi dan neprekinjene zadržanosti) prehod v breme ZZZS od 31. delovnega dne.

Za razloga zadržanosti 03-poklicna bolezen in 04-poškodba pri delu ni sprememb, saj je bil že do vključno 31.12.2023 prehod v breme ZZZS od 31. delovnega dne.

Primeri izračuna prvega dne v breme ZZZS in 91. koledarskega dne v breme ZZZS so razvidni iz priponke.
(Priponka: ZIUZDS – od 31. delovnega dne v breme v breme ZZZS – primeri.xlsx)

ePODK

V primeru darovanja krvi od 1.1.2024 dalje prejmejo zavarovanci, ki so upravičeni do nadomestila plače, elektronsko potrdilo o darovanju krvi (ePODK). Za januar 2024 in nadaljnje mesece se torej potrdila o darovanju krvi več ne prilagajo k eObračunu znotraj eZahtevka za refundacijo.

Seštevanje 80 dni v breme delodajalca  (3. odstavek 137. člena ZDR)
Kljub temu, da je prehod v breme ZZZS od 1.1.2024 od 31. delovnega dne zadržanosti, ostaja tudi v letu 2024 v veljavi dosedanja ureditev iz 3. odstavka 137. člena ZDR. Delodajalec torej tudi v koledarskem letu 2024 izplača v svoje breme za razloge 01-bolezen, 02-poškodba izven dela in 05-poškodba izven dela nadomestilo plače le za 80 delovnih dni. Za zadržanosti od vključno 81.delovnega dne vloži delodajalec eZahtevek za refundacijo, ki mu priloži skenirana dokazila o izplačilih nadomestil za prvih 80 delovnih dni. ZZZS prizna refundacijo nadomestila ob  da je o zadržanosti od dela od tega dne, odločil imenovani zdravnik ZZZS,

Recidiv – razlogi 01, 02. 05     (4. odstavek 137. člena ZDR)
V primeru t.i. recidiva, torej ko gre za novo zadržanost zaradi iste bolezni (razlog 01), poškodbe izven dela (razlog 02) ali poškodbe izven dela po tretji osebi (razlog 05), po prekinitvi krajši od 10 delovnih dni, od 1.1.2024 velja, da mora biti prejšnja zadržanost (pred prekinitvijo) krajša od 30 delovnih dni. 

Druge novosti pri elektronskih refundacijah

Uvedba kontrole pri oddaji eZahtevka preko vmesnika
Preko vmesnika od 19.1.2024 več ni možno oddati primerov, kjer je podatek na eZahtevku o številu eObračunov drugačen kot je število dejansko dodanih eObračunov.

Najnižje število ur mesečne obveznosti na eZahtevku
Ker se občasno pojavijo primeri, ko ima delodajalec v celotnem mesecu le 17 delovnih dni, je bila dosedanja spodnja meja za celomesečno obveznosti pri delodajalcu, ki se navede na eZahtevku za refundacije, iz 140 ur znižana na 136 ur.
Še vedno pa velja, da podatka  Skupno število ur mesečne obveznosti pri delodajalcu (StUrSkupno) in Povprečno število ur mesečne obveznosti pri delodajalcu (StUrPovprecno) pomenita celomesečno (dejansko oz. povprečno) delovno obveznost delodajalca ali neke organizacijske enote podjetja. Tudi za delavce, ki delajo krajši delovni čas od te celomesečne obveznosti pri delodajalcu (npr. zaradi zaposlitve za krajši delovni čas ali zaradi invalidnosti), se za preračune parametrov uporabi ta polna celomesečna delovna obveznost pri delodajalcu, zapisana na eZahtevku. Manjša mesečna obveznost delavca, ki predstavlja seštevek ur iz delovnega koledarja, se odraža le na eObračunu.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Vir: SPOT >>

Napoteni vozniki spremembe

V mesecu aprilu (18. 4. 2023) je v Republiki Sloveniji začel veljati Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (Uradni list RS, 40/23; v nadaljnjem besedilu ZČmIS-1), v katerega je implementirana Direktiva 1057/2020 o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev voznikov v sektorju cestnega prometa ter spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje in Uredbe (EU) št. 1024/2012 v okviru mobilnostnega svežnja I.

Po ZČmIS-1 cestna preverjanja na območju R Slovenije opravljajo FURS in IRSI. FURS bo v celoti nadziral samozaposlene osebe. IRSD inšpekcijski organ – preverjanja po napotitvi.

Ker ste lahko člani kontaktne skupine za gospodarstvo za področje carin ali trošarin tudi v vlogi naročnika storitev mednarodnega prevoza, vam v nadaljevanju podajamo nekaj informacij v zvezi z vašimi obveznostni.

Vozniki se štejejo za napote kadar opravljajo vožnje (prevoz blaga in prevoz potnikov), ki se začnejo in končajo zunaj države sedeža prevoznega podjetja ali začnejo in končajo v državi kjer nima prevoznik sedeža (kabotaža).

Vozniki se ne štejejo za napotene kadar opravljajo dvostranski ali tranzitni prevoz ali opravljajo začetni ali končni cestni del kombiniranega prevoza.

Tuji delodajalec zagotovi pri izvajanju storitev na področju mednarodnega prevoza v Republiki Sloveniji, da voznik hrani in na zahtevo nadzornih organov da na razpolago:

1. izjavo o napotitvi, ki jo vloži tuji delodajalec prek javnega vmesnika, povezanega z informacijskim sistemom za notranji trg (IMI),

2. tovorni list CMR, ali drugo ustrezno prevozno pogodbo, ter dokazila o izvajanju kabotaže,

3. tahografske zapise in oznake držav članic EU, v katerih je napoteni voznik opravljal storitev mednarodnega prevoza ali kabotaže.

14. člen ZČmIS-1 določa, da mora tudi naročnik storitve na področju mednarodnega prevoza pred začetkom izvajanja čezmejne storitve pri tujem ponudniku storitve oziroma tujemu prevozniku pridobiti dokumentacijo iz 1. in 2. točke devetega odstavka 16. člena ZČmIS-1, na podlagi katere preveri spoštovanje posebnih pravil o napotitvi.

Tuja samozaposlena oseba čezmejno izvaja storitev na področju mednarodnega prevoza v Republiki Sloveniji in na zahtevo nadzornih organov da na razpolago:

1. veljavno potrdilo A1,

2. potrdilo ZRSZ o opravljeni prijavi začetka izvajanja storitev,

3. tovorni list CMR, ali drugo ustrezno prevozno pogodbo, ter dokazila o izvajanju kabotaže,

4. tahografske zapise in oznake držav članic EU, v katerih je napoteni voznik opravljal storitev mednarodnega prevoza ali kabotaže.

ZČmIS-1 v 4. odstavku 14. člena določa, da mora tudi naročnik storitve na področju mednarodnega prevoza pred začetkom izvajanja čezmejne storitve pri tujem ponudniku storitve oziroma tujemu prevozniku pridobiti izjavo o napotitvi, ki jo vloži tuji delodajalec prek javnega vmesnika, povezanega z informacijskim sistemom za notranji trg (IMI) in tovorni list CMR, ali drugo ustrezno prevozno pogodbo, ter dokazila o izvajanju kabotaže, na podlagi katere preveri spoštovanje posebnih pravil o napotitvi.

Naročnik storitve mora v primeru nadzora zagotoviti dokazila o izvedbi naložene obveznosti (hraniti kopijo izjave, CMR – lahko v e-obliki).

Za neizvajanje obveznosti je v 6. odstavku 31. člena ZČmIS-1 zagrožena globa od 2.000,00 do 20.000,00 EUR za naročnika prevoznih storitev, ki ravna v nasprotju s 4. odstavkom 14. člena ZČmIS-1.

Vir: FURS

Na portal SPOT s 1. 7. 2023 po podatke za obračun nadomestila plače

Na portalu SPOT se s 1. julijem 2023 uvaja nov e-postopek, prek katerega bodo lahko delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije (PRS), od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) pridobili podatke za potrebe obračuna nadomestila plače med začasno zadržanostjo delavca od dela zaradi zdravstvenih razlogov.

Nova storitev poenostavlja postopek pridobivanja podatkov za izračun osnove nadomestila plače.

Elektronski dostop do podatkov FURS za obračun nadomestila plače

Nov e-postopek se uvaja na podlagi novega sedmega odstavka 19. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 , namenjen pa je delodajalcem, ki ob pripravi obračuna nadomestila plače za svoje novo zaposlene delavce ne razpolagajo s podatki o osnovi za to nadomestilo.

Za potrebe obračuna nadomestila plače se s strani FURS zagotavljajo podatki iz obračuna davčnega odtegljaja (REK obrazci) in iz obračunov prispevkov za socialno varnost (OPSV obrazci). Upravičenost do prejema teh podatkov, ki so davčna tajnost, bo delodajalec izkazal z izbiro izdanega elektronskega bolniškega lista (eBOL).

Za januar 2024 bodo delodajalci lahko za svoje zaposlene pridobili podatke tudi na podlagi elektronskega potrdila o darovanju krvi (ePODK), ki se bo lahko v letu 2024 prav tako prevzemalo preko sistema SPOT.

Delodajalec bo tako pridobil podatke za obračun nadomestila plače v breme delodajalca in tudi podatke za obračun nadomestila plače v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Na portalu SPOT bo nov e-postopek na voljo od 1. julija 2023 naprej, delodajalec pa bo lahko pridobil podatke za obračun nadomestila v breme delodajalca in tudi podatke za obračun nadomestila plače v breme ZZZS. V primeru obračuna nadomestila plače v breme ZZZS bo mogoče pridobiti podatke o osnovah od 1. januarja 2022 naprej, v primeru obračuna nadomestila plače v breme delodajalca pa od 1. marca 2023 naprej. 

Za dostop do novega postopka bo treba urediti pooblastilo

Za nove uporabnike portala SPOT so informacije o pogojih za uporabo portala na voljo na stani https://spot.gov.si/sl/e-postopki-in-storitve/pogoji-za-uporabo-e-postopkov-in-prijava-v-portal-spot/ .

Do novega postopka bo lahko dostopal zakoniti zastopnik podjetja/poslovnega subjekta. V primeru če zakoniti zastopnik ne razpolaga s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali pa sam ne bo izvajal postopkov preverbe višine osnove, lahko dostop do postopka in podatkov izbrani osebi uredi s pooblastilom.

Vlogo za ureditev pooblastila lahko uredite na pisnem obrazcu. Novi obrazci za urejanje pooblastil bodo na voljo predvidoma po 19. 6. 2023.

Pooblastilo pa bo lahko zakoniti zastopnik od 1. 7. 2023 uredil tudi elektronsko na portalu SPOT.

Podrobnejše informacije o novem postopku spremljajte na portalu SPOT.

Vir: spot.gov.si

Novih 30 milijonov evrov mikrokreditov namenjenih mikro in malim podjetjem

Mikro in mala podjetja, ki potrebujejo finančna sredstva za svoje poslovanje, imajo preko Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) ponovno priložnost hitro, enostavno ter pod zelo ugodnimi pogoji zaprositi za mikrokredit do višine največ 25.000 evrov za manjše investicije oziroma obratna sredstva. Na voljo je kar 30 milijonov evrov, kar bo številnim podjetjem omogočilo premostitev likvidnostnih potreb.

SPS je danes v Uradnem listu RS številka 46/2023 objavil javni razpis P7 2023 – Mikrokrediti 2023, katerega razpisuje iz sredstev Sklada skladov SID Banke. 

Za sredstva bodo lahko zaprosila mikro in mala podjetja z najmanj enim zaposlenim, ustanovljena pred 1. januarjem 2022 in z bonitetno oceno vsaj SB7. Pridobljena sredstva bodo podjetja lahko porabila za financiranje različnih stroškov, kot so: nakup nove opreme, nakup patentiranih pravic, licenc, stroški materiala in trgovskega blaga, stroški storitev, plače zaposlenih ter drugih operativnih stroškov.

Mikrokrediti v višini od 5.000 evrov do 25.000 evrov so na voljo z ročnostjo do 5 let s poudarkom na enostavni in hitri pridobitvi. Ostale ugodnosti so izražene v:

• nižjih zahtevah po zavarovanju (8 menic podjetja),
• nižji obrestni meri (37,5 odstotni 6-mesečni EURIBOR in fiksni pribitek 0,8 odstotkov),
• možnosti koriščenja moratorija do 6 mesecev,
• kredit lahko krije do 100 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov projekta, a največ 25.000 evrov,
• stroški odobritve in vodenja kredita se ne zaračunavajo.

Postopek priprave je nezahteven. Vloge podjetja oddajo elektronsko preko ePortala na SPS. Javni razpis ima več prijavnih rokov:

• 22. maj 2023 do 14. ure
• 18. junij 2023 do 14. ure
• 18. september 2023 do 14. ure
• 10. oktober 2023 do 14. ure

Razpis bo odprt do porabe sredstev.

Kreditojemalcu se lahko po tem javnem razpisu odobrita največ dva mikrokredita.

Razpis P7 2023 – Mikrokrediti

Za več informacij nam pišite na info@deltas.si

DZ potrdil podrobnejše beleženje evidenc delovnega časa

Ljubljana, 21. aprila (STA) – DZ je danes z 52 glasovi za in 16 proti potrdil novelo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki predvideva beleženje dodatnih podatkov o delovnem času in uvaja obvezne elektronske evidence za kršitelje. Izjem od evidenc ni. Opozicija je rešitve zavrnila, saj da vnašajo zmedo in prinašajo dodatno birokracijo.

Na ministrstvu za delo so ob sprejemanju novele poudarili, da je k spremembam zaradi številnih kršitev, povezanih z delovnim časom, že vrsto let pozival Inšpektorat RS za delo ter da so bile rešitve usklajene s socialnimi partnerji.

Podčrtali so, da je vodenje evidenc delovnega časa na dnevni ravni obvezno že zdaj, in sicer v obliki števila opravljenih delovnih ur, po novem pa bo treba beležiti še podrobnejše podatke, in sicer čas prihoda in odhoda z dela, izrabo odmora, ure v posebnih pogojih in v neenakomerno razporejenem delovnem času ipd. Voditi jih bo treba pisno ali elektronsko, elektronsko beleženje bo obvezno le za kršitelje delovne zakonodaje.

Prav tako sta med novimi ukrepi obveznost delodajalca, da delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec in pravica delavca, da od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa.

Nova je še opredelitev delavca – to je vsakdo, ki na pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, če ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.

Potem ko je pristojni odbor DZ sprejel dopolnilo, ki je kot izjemo pri evidentiranju delovnega časa uvedlo visokošolske učitelje in raziskovalce, kar je razburilo delodajalce in opozicijo, je bil danes sprejet amandma, s katerim je bila ta izjema črtana. Določene obveznosti, denimo obveznost in vsebino beleženja delovnega časa, lahko drugače uredi področna zakonodaja, v primeru visokošolskega oz. raziskovalnega področja zakon o visokem šolstvu, so navedli na ministrstvu za delo.

“Evidenca o izrabi delovnega časa ni namenjena zgolj potrebi obračuna plač, kot je pogosto razširjeno mnenje med delodajalci, temveč je zelo pomembna z vidika pravilnega zagotavljanja delovnopravnih pravic s področja delovnega časa, odmorov in počitkov. V zvezi s tem pa je treba še posebej poudariti vidik, ki se ga pogosto pozablja, to je vidik varnosti in zdravja pri delu, ki je temelj ureditve organiziranosti delovnega časa,” so podčrtali na ministrstvu za delo.

Spremembe zakona po njihovih zagotovilih ne omejujejo fleksibilnosti dela, kar je bil pogost očitek noveli. “Možna fleksibilnost glede organizacije delovnega časa pa je še posebej poudarjena ravno pri delavcih, ki delo opravljajo na domu. Namreč tovrstni delavci imajo lahko urejen delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek drugače, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu,” so navedli.

Koalicija je bila v zakonodajnem postopku noveli naklonjena. Še največ pomislekov so imeli v SD, kjer so se zavzeli za preučitev posledic rešitev novele, ki se nanašajo na raznolikost oblik zaposlitve in delovnih procesov. V opoziciji pa so opozorili, da se določene ureditve znotraj zakona podvajajo, saj so urejene že v nekaterih drugih področnih zakonih, kar da vnaša zmedo v že obstoječ sistem, ter, da se zaradi posameznih kršiteljev dodatne administrativne ovire nalaga vsem delodajalcem.

Vir: Tax-Fin-Lex >>