Nove subvencije za trajno zaposlovanje mladih

Zavod za zaposlovanje je danes objavil Javno povabilo za delodajalce za izvedbo programa Trajno zaposlovanje mladih 2025. Program bo mladim osebam omogočiti hitrejši prehod v trajno zaposlitev, pridobitev delovnih izkušenj ter dodatnih znanj in kompetenc. Cilj programa je omogočiti zaposlitev za nedoločen čas okvirno 330 mladim brezposelnim osebam.

Namen programa Trajno zaposlovanje mladih 2025 (program) je zaposlovanje mladih brezposelnih oseb za nedoločen čas s pomočjo subvencije, pridobivanju delovnih izkušenj in kompetenc ob pomoči mentorja. V okviru programa se spodbuja tudi dodatno usposabljanje ali izobraževanju.

Ciljna skupina programa so osebe mlajše od 30 let in so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb vsaj tri mesece. Brezposelne osebe, mlajše od 30 let, in so hkrati prejemniki denarne socialne pomoči ali denarnega nadomestila ali invalidne osebe ali pripadniki romske skupnosti se lahko v program vključijo ne glede na čas prijave v evidenco brezposelnih.

Delodajalci bodo lahko za zaposlitev mlade osebe za nedoločen čas prejeli mesečno subvencijo, ki jo bo Zavod za zaposlovanje izplačeval 18 zaporednih mesecev, v višini 710 evrov mesečno (12.780 evrov za 18 mesecev) oziroma 660 evrov mesečno (11.800 evrov za 18 mesecev). Višja subvencija je namenjena za zaposlitev prejemnikov denarne socialne pomoči, denarnega nadomestila, oseb z (nedo)končano največ osnovnošolsko izobrazbo in brezposelnih vsaj 12 mesecev ali več. Delovno razmerje mora biti sklenjeno za nedoločen čas, za polni delovni čas ali delovni čas v skladu z odločbo pristojnega organa za vključeno osebo, vendar ne krajši od 20 ur tedensko.

V program vključena oseba se mora v prvih 15 mesecih subvencionirane zaposlitve usposabljati ali izobraževati pri zunanjem izvajalcu v skupnem trajanju vsaj 30 šolskih ur, kar je pogoj za izplačilo 16., 17. in 18. mesečne subvencije.

Cilj programa je omogočiti zaposlitev za nedoločen čas okvirno 330 mladim brezposelnim osebam. Ministrstvo je za program za obdobje 2025–2026 zagotovilo sredstva iz proračuna v višini štiri milijone evrov.

Delodajalci lahko ponudbe na javno povabilo oddajo od 17. aprila 2025 od 14. ure do vključno 28. februarja 2026 oziroma do razdelitve sredstev.

Vir: MDDSZ

Skoraj 28 milijonov evrov za digitalno preobrazbo in mikrokredite podjetij

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport skupaj s Slovenskim podjetniškim skladom (SPS) nadaljuje s podporo slovenskim podjetjem pri zagotavljanju ugodnih virov financiranja in digitalni preobrazbi. 

Z dvema javnima razpisoma mikro in malim podjetjem zagotavljamo ugodne vire financiranja za manjše investicije ali obratna sredstva ter podpiramo digitalno preobrazbo mikro, malih in srednje velikih podjetij.

Javni razpis za zagotavljanje ugodnih virov financiranja mikro in malim podjetjem P7 2025 – Mikrokrediti 2025 

Podjetjem so na voljo ugodni mikrokrediti v višini od 5000 evrov do 25.000 evrov, s pomočjo katerih bodo lahko na enostaven in hiter način pridobila ugodne vire financiranja za manjše investicije ali obratna sredstva.

Javni razpis v vrednosti deset milijonov evrov se razpisuje iz sredstev Slada skladov Slovenske izvozne in razvojne (SID) Banke. Sredstva je zagotovilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport iz Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014–2020, v sklopu izvajanja operacije Finančnih instrumentov 2014–2020.

Upravičenci so mikro in mala podjetja z najmanj enim zaposlenim, ustanovljena pred 1. januarjem 2023 in locirana v Kohezijski regiji Vzhodne ali Zahodne Slovenije. Mikrokrediti so namenjeni financiranju stroškov, povezanih z nakupom nove opreme, patentiranih pravic, licenc ali kritju tekočih likvidnostnih potreb, kot so stroški materiala in trgovskega blaga, stroški storitev, plač zaposlenih ter drugih operativnih stroškov. 

Ključne značilnosti mikrokredita:

• višina kredita: od 5000 evrov do 25.000 evrov, z možnostjo odobritve ene vloge,
• obrestna mera: 37,5-odstotni šestmesečni EURIBOR + fiksni pribitek 0,8 odstotkov,
• ročnost kredita: od dveh do pet let,
• moratorij: možnost koriščenja moratorija na odplačilo glavnice do šest mesecev z možnostjo podaljšanja polovične dobe ročnosti kredita – moratorij se šteje v odplačilno dobo kredita,
• kritje stroškov: kredit lahko krije do 100 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov projekta,
• zavarovanje: osem menic podjetja,
• brez stroškov vodenja in odobritve kredita.

 Upravičeni stroški vključujejo:

• izdatke za materialne investicije (nakup nove opreme),
• izdatke za nematerialne naložbe (patenti, licence, blagovne znamke),
• izdatke za nakup materiala in trgovskega blaga,
• stroške storitev,
• stroške dela (neto plače, dohodnina, prispevki, povračilo stroškov prevoza, prehrane in regres za letni dopust),
• zaračunan pripadajoči DDV na preostale upravičene stroške.

Prijave: podjetja vlogo oddajo elektronsko preko ePortala SPS

Rok za prijavo: 5. maj 2025 do 14. ure

Razpis je dostopen na spletni strani SPS in v Uradnem listu Republike Slovenije številka 25/2025, objavljenim 11. aprila 2025.

Javni razpis Spodbude za digitalno transformacijo MSP (P4D 2025) 

Namen javnega razpisa je spodbuditi mikro, mala in srednje velika podjetja k celoviti digitalni transformaciji njihovih proizvodnih in poslovnih procesov z uvajanjem digitalnega poslovanja in prilagoditvijo sodobnim digitalnim trgom.

Predmet javnega razpisa je 50 odstotno sofinanciranje upravičenih stroškov oziroma do 100.000 evrov nepovratnih sredstev za zagotovitev tehnične opremljenosti in digitalne transformacije ključnih proizvodnih in poslovnih procesov v mikro, malih in srednje velikih podjetjih. S tem ukrepom se spodbujata rast in razvoj podprtih podjetij, pri čemer bo poudarek tudi na trajnostnem razvoju in zelenih rešitvah na področju vlaganj v digitalizacijo poslovanja.

Vlaganja bodo podjetjem omogočila prestrukturiranje in modernizacijo poslovnih in proizvodnih procesov ter uvedbo novih digitalnih poslovnih modelov. Na ta način bodo podjetja lahko ohranila tržni položaj na kratki rok, dolgoročno pa krepila svoj položaj na obstoječih trgih ter prodirala na nove trge, kar bo povečalo njihovo konkurenčnost, trajnost in uspešnost poslovanja.

Skupna vrednost javnega razpisa, ki ga delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, znaša 17,8 milijonov evrov.

V okviru javnega razpisa bo sofinanciranih najmanj 178 projektov oziroma podjetij, ki bodo izvedla digitalno transformacijo, dvig kompetenc zaposlenih, dvig energetske in snovne učinkovitosti v podprtih podjetjih ter povečanje dodane vrednosti na zaposlenega za najmanj 3 odstotke.

Prijava: podjetja vlogo oddajo elektronsko preko ePortala SPS

Rok za prijavo: 7. maj 2025 do 14. ure

Razpis je dostopen na spletni strani SPS in v Uradnem listu Republike Slovenije številka 25/2025, objavljenim 11. aprila 2025.

Vir: MGTŠ

Vlada sprejela predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas

Zakon z namenom ohranitve delovnih mest zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela delodajalcu zaradi nastopa okoliščin, kot jih opredeljuje ta zakon, omogoča odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (odreditev dela s skrajšanim delovnim časom).

Delodajalec, ki delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno začasno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo izplačanega nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom (delno povračilo nadomestila plače).
V časih gospodarske negotovosti zaradi upadanja naročil podjetjem v posameznih gospodarskih panogah se dodatno izkazuje potreba po ureditvi, ki uveljavljanje pravice do delnega povračila nadomestila plače v okviru tega ukrepa omogoča tudi delodajalcem iz posameznih sektorjev oziroma panog, torej samo po določenih panogah oziroma dejavnostih, ki bi se soočala z večjimi težavami (npr. težave v avtomobilski ali prehrambni industriji).
Ukrep se bo za posamezen sektor oziroma panogo aktiviral na podlagi odločitve Vlade, ki bo odločitev oblikovala na podlagi mnenja ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, Urada za makroekonomske analize in mnenja ministrstva, pristojnega za delo, glede stanja na trgu dela.
Gre za reševanje težav posameznih panog, ki so sicer ciklične oziroma začasne narave, torej ko se tak upad zgodi le v delu gospodarstva, zaradi česar se po splošnih pogojih ukrep ne bi mogel uporabiti, je pa to ohranjanje delovnih mest za gospodarstvo zelo koristno in potrebno.
Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev v treh delovnih dneh od zaključka posvetovanja ter v treh delovnih dneh nanj podati pisni odziv. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na način, običajen pri delodajalcu.
Delno povračilo nadomestila plače zaradi naravnih nesreč ali kriznih razmer bo mogoče uveljavljati za en dogodek za skupno obdobje največ šest mesecev v 24 mesecih od prve odreditve, ko trajajo razlogi za delo s skrajšanim delovnim časom.
Delodajalec lahko delavcu odreja delo s skrajšanim delovnim časom večkrat. Delno povračilo nadomestila plače zaradi začasnih okoliščin bo mogoče uveljavljati v obdobju, določenem s sklepom vlade, vendar največ za obdobje šestih mesecev. Višina delnega povračila nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 60 odstotkov izplačanega nadomestila plače brez prispevkov delodajalca (bruto I).

Vir: Vlada RS

P1 plus 2025 | Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

Namen razpisa

Namen produkta je hitrejše, lažje in ugodnejše pridobivanje bančnih kreditov mikro, malih in srednje velikih podjetij za izvedbo tehnološko zahtevnejših in/ali manj zahtevnejših projektov s poudarkom na podpori projektom na področju digitalizacije / zelenega / krožnega gospodarstva.

Vir: P1 plus 2025 | Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere – SPS

Višja najnižja urna postavka za začasno in občasno delo dijakov in študentov

V današnjem Uradnem listu RS je objavljen nov znesek najnižje bruto urne postavke za začasno in občasno delo dijakov in študentov v višini 7,34 evra. Nov znesek minimalne bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del bo začel veljati jutri.

Zakonsko določena bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov (na podlagi 130. c člena Zakona za uravnoteženje javnih financ) ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Ob spremembi minimalne plače minister, pristojen za delo, določi nov znesek minimalne bruto urne postavke.

Minister Luka Mesec je na podlagi 6. člena Zakona o minimalni plači določil znesek minimalne plače, ki za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2025, znaša 1.277,72 evra. Na tej podlagi je minister za delo določil novo minimalno bruto urno postavko za začasno in občasno delo dijakov in študentov, in sicer v višini 7,34 evra.
Nov znesek minimalne bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del bo začel veljati jutri.

S 1. marcem se bo zvišala tudi najnižja urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev, in sicer na 7,35 evra, najvišji dovoljeni dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo pa se z 10.781,07 evra zviša na 10.985,91 evra.

Na novo določeni znesek urne postavke velja od marca tekočega leta do izteka meseca februarja v naslednjem koledarskem letu (za januar in februar se torej še upošteva urna postavka, določena v predhodnem letu), medtem ko nova omejitev najvišjega letnega dohodka velja za tekoče koledarsko leto.

Za evropska podjetja na voljo 18 milijonov nepovratnih sredstev za varstvo intelektualne lastnine

Urad EU za intelektualno lastnino (angleško European Union Intellectual Property Office – EUIPO) je objavil razpis za pomoč malim in srednje velikim podjetjem (MSP) s sedežem v EU na področju intelektualne lastnine v letu 2025.

Razpis nudi MSP finančno podporo za dejavnosti na področju intelektualne lastnine, ki se bo izvajala v obliki štirih vavčerjev za intelektualno lastnino, s katerimi se bodo sofinancirali:

• storitev predhodnega pregleda pravic intelektualne lastnine (IP Scan) in storitev predhodnega pregleda uveljavljanja pravic intelektualne lastnine (IP Scan Enforcement) (vavčer 1),
• znamke in modeli (vavčer 2),
• patenti (vavčer 3),
• žlahtniteljske pravice v Skupnosti (vavčer 4).

Urad za intelektualno lastnino pri izvajanju storitve IP Scan tudi v letu 2025 ne sodeluje, saj za inovativna MSP s sedežem v Sloveniji izvaja podobno storitev (Prva informacija o intelektualni lastnini – Prva i) brezplačno.

Slovenskim MSP je na voljo tudi storitev predhodnega pregleda uveljavljanja pravic intelektualne lastnine IP Scan Enforcement, ki jo bodo izvajali strokovnjaki s področja intelektualne lastnine. 

Skupni proračun, ki je v letu 2025 na voljo za sofinanciranje ukrepov v okviru razpisa, znaša 18 milijonov evrov.

MSP lahko zaprosi za en vavčer na posamezno vrsto dejavnosti v zvezi z intelektualno lastnino.

Glede na vrsto dejavnosti se bodo uporabljala naslednja pravila sofinanciranja:

• vavčer 1: 90 odstotkov vrednosti storitve IP Scan Enforcement (za Slovenijo je vrednost storitve ovrednotena na najvišji znesek 900 evrov);
• vavčer 2: 75 odstotkov upravičenih pristojbin za varstvo znamk ali modelov na nacionalni, regionalni ali evropski ravni, 50 odstotkov upravičenih pristojbin za varstvo znamk ali modelov na mednarodni ravni;
• vavčer 3: 75 odstotkov upravičenih pristojbin za varstvo na nacionalni ali evropski ravni ter poizvedbe o stanju tehnike, ki jih zagotovijo nacionalni uradi za intelektualno lastnino, 50 odstotkov pravni stroški za pripravo in vložitev novih evropskih patentnih prijav;
• vavčer 4: 75 odstotkov za varstvo rastlinskih sort na ravni Skupnosti.

Najvišji zneski vavčerjev na upravičenca so:

• 810 evrov za vavčer 1,
• 700 evrov za vavčer 2,
• 1000 evrov (pristojbine za storitev poizvedbe o stanju tehnike in nacionalno patentno varstvo) oziroma 2.500 evrov (pravni stroški priprave in vložitve novih evropskih patentnih prijav in patentno  varstvo na evropski ravni) za vavčer 3 in
• 1500 evrov za vavčer 4.

Vloge na razpis je možno oddati od 3. februarja 2025 do 5. decembra 2025.

Razpis se izvaja v okviru Sklada za pomoč MSP (angleško Ideas Powered for Business SME Fund) in je del akcijskega načrta Evropske komisije za intelektualno lastnino. Pobudo sofinancirata Evropska komisija in EUIPO, izvaja pa se v sodelovanju z nacionalnimi in regionalnimi uradi za intelektualno lastnino iz Evropske unije.

Več informacij o Skladu za pomoč MSP lahko preberete na spletni strani EUIPO ali pa se udeležite spletnega seminarja, ki ga EUIPO organizira 18. februarja 2025.

Vir: Urad RS za intelektualno lastnino